Čebelarstvo Auguštin

Čebelji panji iz polistirena

»Naravno prebivališče čebel so v divjini votla drevesa, skalne razpoke, luknje in špranje v starem zidovju ali poslopjih. Človeška umnost pa jih je nekoliko ukrotila ter jih privadila tudi na druga bivališča. Posodo, kjer čebele zadružno žive, delajo in se množe, imenujemo panj, ulj, košnico, pleter« je napisal naš čebelarski učitelj Antona Janša.

Za čebele je dober vsak panj, ki jim vse leto omogoča ugoden razvoj in počutje. Za čebelarja je panj delovno sredstvo, ki mora najprej omogočati primeren razvoj in dobro počutje čebel čez vse leto, hkrati pa mu mora z dobro tehnologijo, s čim manj stroški in vloženega dela na enoto pridelka omogočati kar največji donos.

Panji, ki zadostijo tem zahtevam, so tudi panji, izdelani iz polistirena, ki je eden izmed najpogosteje uporabljenih tipov plastike. Je termoplast, ki je pri sobni temperaturi trdna, brezbarvna plastika z omejeno prožnostjo, pri temperaturi več kot 95 °C pa se utekočini in ga je mogoče natančno oblikovati v kalupih.

Ekspandirani polistiren (EPS) in ekstrudirani polistiren (XPS)

Že dlje časa sta na tržišču tako ekspandirani polistiren (EPS) kot ekstrudirani polistiren (XPS). Za obe vrsti so poleg dobre toplotne izolativnosti značilne tudi druge lastnosti, zaradi katerih ju uporabljajo predvsem kot termoizolacijski material v gradbeništvu. Ekspandirani polistiren je leta 1950 izdelal koncern BASF in ga zaščitil pod blagovno znamko Styropor, ekstrudirani polistiren istega proizvajalca pa pri nas poznamo kot blagovno znamko Styrodur C. Osnovna surovina obeh toplotnih izolatorjev je polistiren, poglavitna razlika med njima pa je v plinih in drugih dodatkih, ki jih uporabijo med proizvodnjo. S tem so povezane njune razmeroma različne lastnosti, ki določajo primernost uporabe za izolacijo stavb. Stirodur je kot izolacijski material veliko močnejši od stiropora, pa tudi njegova struktura je bolj homogena. Stiropor je izdelan iz majhnih kroglic, stirodur pa iz tesno stisnjenih vlaken.

Stiropor (ekspandirani polistiren) in stirodur (ekstrudirani polistiren) sta uporabna tako za izolacijo stavb kot tudi za izdelavo čebeljih panjev. V svetu že več desetletij uporabljajo nakladne panje, izdelane iz stiropora. Najprej so bili najbolj razširjeni pri skandinavskih čebelarjih, ker so se v ekstremnih zimskih razmerah obnesli veliko bolje kakor hladni leseni panji. Zdaj so razširjeni po vsem svetu, še posebej na območjih z nizkimi zimskimi temperaturami.

Najpomembnejša značilnost panjev iz stiropora je tehnologija obdelave polistirena, iz katerega so izdelani. Polistiren za izdelavo čebeljih panjev je 20- krat gostejši od polistirena, ki ga uporabljajo za izolacijo v gradbeništvu. Z gostoto 110 kg/m³ je polistiren za izdelavo panjev približno dvakrat gostejši od tistega za izdelavo motociklističnih čelad. Najboljši čebelji panji iz polistirena so narejeni po postopku vlivanja v kalupe, s katerim se izognemo konstrukcijskim napakam, ki pri izdelavi lesenih panjev nastanejo zaradi majhnih razlik pri merjenju in žaganju lesa. Tako izdelani panji so trdni, gladki, trajni in jih ni treba še dodatno utrditi z vijaki.

Za razliko od lesenih panjev, ki jih je treba prebarvati s specialnimi premazi za zaščito lesa, teh panjev ni treba zaščititi z vodoodpornim premazom. Zaradi fizikalnih lastnosti stiropora so ti panji lažji od lesenih in imajo boljše izolacijske lastnosti tako v mrazu kot v vročini. Cena polistirenskega kompleta nakladnega panja je približno enaka ceni lesenega. Za razliko od lesa je stiropor zračno tesen, to pa povzroča zadrževanje vlage in kondenzacijo v notranjosti panja. Kapljice kondenzirane vode padajo po čebelji gruči in pri čebelah povzročajo nemir. Zaradi tega se poveča poraba hrane, več je tudi vlage, satje z medom in cvetnim prahom začne plesneti, plesniva obnožina pa je strupena za čebele. Ta problem je v panjih iz stiropora mogoče preprosto rešiti na dva načina:

• najučinkovitejše in najprimernejše je odvajanje vlage skozi odprtino in reže, ki so na krmilniku in pokrovu panja,
• s podnico, ki ima namesto polnega dna zračno rešetko, ki pospešuje prezračevanje.

Nakladni panji iz stiropora

Čebelarjenje z nakladnimi panji iz stiropora je zaradi enostavne konstrukcije in majhne teže panja preprosto in učinkovito. Edini problem, ki se pojavlja, je, da je satnike včasih težko razmakniti s čebelarskim dletom in odstraniti iz panja. Če to počnemo na silo, obstaja nevarnost, da v panju nastanejo razpoke.

Pri čiščenju panjev iz stiropora moramo uporabljati sredstva, ki ne vsebujejo topila, saj bi jih z njimi lahko poškodovali. Proizvajalci panjev priporočajo, da voščene prizidke in propolis skrbno postrgamo s sten panja, nato pa ga v celoti operemo v raztopini natrijevega karbonata (znanega tudi kot pralna soda oz. sodni pepel), ki jo pripravimo iz 1 kg Na2CO3 in 5 l vode, raztopini pa dodamo nekaj kapljic detergenta za pomivanje posode. Panj nato izperemo in posušimo. Ko smo odstranili umazanijo, lahko polistirenski panj steriliziramo s hipokloritom varikine za gospodinjstvo. Uporabljena koncentracija varikine ne sme biti večja od 0,5. Če se čebele okužijo s hudo gnilobo čebelje zalege, je treba panje iz stiropora uničiti v posebni sežigalnici, saj jih ni dovoljeno sežigati v naravi. Sežiganje stiropora pri nizkih temperaturah namreč sprosti 57 različnih, po večini strupenih kemičnih spojin.

Izdelava panjev

V Sloveniji je s panji iz stiropora pred 30 leti med prvimi začel eksperimentirati znani belokranjski čebelar in inovator Martin Adlešič iz Črnomlja, a se je pri tem takoj znašel pred velikimi dilemami. Polistirenski panji, ki so popularni v Severni Evropi, so namreč izdelani po postopku vlivanja iz polistirena z gostoto več kot 110 kg/m³, gostota gradbenega stiropora na našem tržišču pa je od 12 do 30 kg/m². Stiropor s takšno gostoto čebele v sezoni pregrizejo in skozenj naredijo luknje, če panj izdelamo z lepljenjem njegovih delov iz stiropora, pa se pojavijo razpoke in neravnine. G. Adlešič je te težave rešil tako, da je debelino lesa za izdelavo nakladnega panja stanjšal za 1 cm, razliko pa je v notranjosti panja nadomestil z 1 cm debelim stiroporom, ki ga je premazal z zaščitnim slojem lesnega prahu in barve, tako da ga čebele ne grizejo. S takšnimi nakladnimi panji uspešno čebelarim že 25 let.

V zadnjih letih vse več čebelarjev v panjih uporablja ekstrudirani polistiren, ki ga v Sloveniji poznamo kot stirodur. Ta je kot izolacijski material veliko močnejši in trši od stiropora, njegova struktura je bolj homogena, zato ga je tudi lažje oblikovati. Stirodur se da lepo rezati – žagati in lepiti, zaradi njegove trdnosti pa je mogoče tudi vijačenje. Zaradi svoje goste sestave in obdelave je stirodur lahko dvakrat tanjši od stiropora, pri tem pa izolacijska učinkovitost ostane enaka. Kljub temu da je občutno dražji od stiropora, je izdelava čebeljih panjev iz stirodura še vedno zelo poceni. Še posebej uporaben je za izdelavo 5- ali 7-satnih panjev – prašilčkov za rezervne družine. Ob uporabi plastičnih obešal je tak panj uporaben tudi za AŽ-satnike. Z nekaj mizarske spretnosti si lahko tak panj naredi vsak čebelar sam. Stroški materiala so približno 10 evrov.

Osebno imam s panji, narejenimi iz ekspandiranega polistirena (stiropor) in ekstrudiranega polistirena (stirodur), pozitivne izkušnje. V panjih iz tega materiala je zaradi dobre izolacije zelo dober toplotni režim. S takim panjem smo se približali naravnim razmeram v duplu, saj je debelina dupla vsaj 5 cm. Panji so pozimi toplejši, brez vlage, temperatura v okolici zimske gruče se nikoli ne spusti na manj kot 4 °C, to pa pozitivno vpliva na prezimovanje čebel. Čebelje družine se ob manjši porabi hrane v zimskih mesecih zgodaj razvijejo v močne družine, to pa omogoča dobro izrabo prve spomladanske paše. Ker zimske čebele za svoj razvoj potrebujejo manj hrane, živijo dlje in potrebujejo manj izletnih dni, da se otrebijo. Akumulacija toplote zaradi sten panja iz polistirena spomladi omogoča zaleganje matice na vseh satih in ne samo na sredini kot v lesenih panjih. V poletnih mesecih imajo čebele zaradi rešetke na dnu panja idealno ventilacijo, zaradi termoizolacijskega materiala pa odlično zaščito pred vročino. Ker čebelam v takšnih panjih ni treba maksimalno skrbeti za mikroklimo, se lahko preusmerijo v nabiranje medu. Posledica vseh teh pozitivnih lastnosti panjev iz polistirena je približno za 20 odstotkov večji pridelek medu v primerjavi s tistim, pridelanim v lesenih panjih.

Tudi drugi čebelarji, ki so začeli uporabljati čebelje panje iz polistirena, so zadovoljni z njihovimi prednostmi. Vzrok, da takšnih panjev ne uporablja več čebelarjev, je verjetno njihovo prepričanje, da so bile čebele že od nekdaj v duplih in da so zato zanje najprimernejši leseni panji.

Vendar – tudi naši predniki so v davnih časih živeli v votlinah, mi pa zdaj bivamo v hišah s sanitarijami, klimatskimi napravami, ogrevanjem …