Parazita Varoa jacobsoni Qudemans je prvič opazil škotski entomolog
Jacobson leta 1904 na južno indijski čebeli (Apis Cerana ).
Parazitolog Qudemans pa ga je uvrstil v red Acarov in ga poimenoval
Varroa jacobsoni Qudemans. Pozneje so ugotovili da gre
v Evropi za različico
Varoe –Destructor.
Na medonosni čebeli so ga prvič ugotovili leta 1958 na Japonskem, kjer pa takrat
še niso bili pozorni nanj. Toda ko se je čez deset let razbohotil po vsej Japonski
in drugod po Aziji, ter mu je uspelo prodreti preko azijske Rusije tudi v evropsko,
se je zanimanje zanje šele začelo. Tu je imel parazit prosto pot v Evropo in
tako smo leta 1976 naleteli nanj v bivši Jugoslaviji, ko je iz Bolgarije
prišel tudi do nas.
Varoa Destructor je rjavordeče barve, podobne pravemu kostanju, eliptične oblike.
Dolga je 1,0 - 1,2 mm in široka 1,5-1,6 mm. Z prostim očesom jo lahko opazimo
tako na bubah, kakor na odraslih čebelah. Telo samic pokriva velik sploščen pokrovec,
ki je na robovih nagnjen k trebuhu. Hrbtni ščit pokrivajo močne dlake, ki varoi
pomagajo, da se pritrdi na čebelo. Ima štiri pare kratkih nog. Na spodnji strani
vsakega stopala ima prisesek, ki je obraščen s številnimi dlačicami, kar čebeli
onemogoča, da se bi jih otresla. Samica ima sesalo s katerim prebode telo ličinke,
bube in hitinsko opno, ki spaja posamezne obročke odrasle čebele. Z njim sesa
kri –hemolimfo čebele. Ker je telo samice ploščato, se lahko zarije med
obročke zadka in ju težko opazimo. Med trebušnimi obročki je zarita zlasti v
zimskem času.
 Samec
je precej manjši od samice. Meri 0,8 - 0,9 mm je skoraj okrogel, belosivkaste
barve. S sesalom se ne more hraniti. Uporablja ga za prenos sperme in oploditev
samice. Ko samico oplodi, pogine. Najdemo ga samo v zalegi, ne pa tudi na odraslih
čebelah. Samčki svojega ustnega aparata ne uporabljajo za prehranjevanjem ker
se ne prehranjujejo ampak za transport sperme.
Razvojni ciklus varoe poteka tako,
da varoa mladica prileze iz celice sama ali pritrjena na čebeljo mladico. Iskati
začne novega
gostitelja –odraslo čebelo ali trota. Na novem gostitelju poišče tanko
opno, jo prebode in se več dni hrani s hemolimfo svojega gostitelja. Nato začne
iskati
celico z žerko, primerno za naselitev. Zanjo so čebelje žerke primerne
en dan, trotovske žerke pa en do tri dni preden so pokrite.V času, ko se varoa
v njih naseljuje, so žerke v čebeljih celicah stare 5 dni, v trotovskih pa 5
do 7 dni. Večini samic se v 3 do 10 dneh posreči preiti na
primerno žerko.
Samica varoe stopi v celico, tik preden jo čebele pokrijejo. Tu se najprej hrani
s krmilnim sokom, ki je namenjen čebelji ličinki. Nato prebode steno razvijajoče
se ličinke in se hrani z njeno hemolimfo.
V celici se varoa hrani na žerki, ter 60 do 64 ur potem ko je bila celica
pokrita odloži prv
o jajčece. Iz tega se razvije samček, ki oplodi kasneje izvaljene samice. Vsakih
naslednjih 30 ur varoa odloži naslednje jajčece. V čebeljo celico tekom razvoja
čebele položi najmanj 5 jajčec (4 ženske in eno moško), v trotovsko pa 7. Zalegati
preneha 18. dan na čebelji bubi in 19. dan na trotovski bubi, ko čebeli ali trotu
potemnijo oči.
Število potomcev posamezne samice je odvisno od trajanja stadija s pokrito zalego.
Pri kranjski čebeli je zalega pokrita 12,1 dneva in ti samica odloži v čebeljo
celico 5 jajčec, dozorita pa lahko samo ena do ena in pol in en samec. V trotovski
celici zorijo varoe dlje, približno 14 dni, v njej dozori 5 samic. Samica dozori
pod pokrovcem en dan preden izleze iz celice. V tem času se pari s samcem. Samec
in nedozorele samice poginejo, ko je celica odkrita in se iz nje izvali odrasla
čebelja mladica. Mrtva odpadajo s trotov in čebel, ko se le te valijo iz celic.
So svetlejše barve in manjše.
Varoa se prehranjuje s hemolimfo. V ta namen ima prilagojen ustni aparat, s pomočjo
katerega z zabadanjem pride do hemolimfe in to skozi kožico med obročke
čebele in skozi kožo ličink. Samičke se hranijo nepretrgoma , saj lahko že po
dveurnem stradanju izgubijo 50 % svoje teže. Varoa se hrani po malem večkrat
na dan, zato tudi večkrat na dan bodejo ličinko ali čebelo. Zaradi tega nastaja
na telesu ličink in čebel večje število mehaničnih poškodb. Pri sesanju vbrizgavajo
vaore v čebelje telo tudi nekakšno snov za preprečevanje strjevanja hemolimfe,
kar še poslabšuje že tako oslabljeno stanje čebele, povzročeno z mehaničnimi
poškodbami
in z izgubo hemolimfe. Zaradi tega se v čebeljih družinah valijo manjše
in manj vitalne, včasih deformirane čebele in sicer so spremembe lahko na krilih,
nogah in na zadku. Pred čebelnjakom je vse leto veliko mrtvih in umirajočih čebel,
ki lazijo po travi in ne morejo vzleteti. Pri sesanju hemolimfe vnaša Varoa v
telesa čebeljih ličink in čebel tudi razne druge bolezenske klice, zlasti še
razne bakterije in viruse, kar še otežuje zdravstveno stanje že tako bolnih čebeljih
družin.
 Izležena
čebela je na zunaj podobna normalni čebeli, če pa jo pogledamo podrobneje vidimo
da se v razlikuje od zdrave, nenapadene čebele. Čebela, ki jo je
med razvojem napadla ena varoa, lahko neguje zalego le krajši čas, ne opravlja
pa ostalih del v čebelnjaku in začne izletavati prej kot ostale čebele. Te spremembe
pri
čebelji družini običajno opazimo, ko je napadenih več kot 20 % družin.
Čebele, ki se razvijajo iz močno napadenih družin, imajo skrajšan zadek ali pohabljena
krila, hkrati pa se običajno pojavijo še druge bolezni. Skrajša se življenjska
doba čebel. Te močneje izletavajo in čebelja družina naglo slabi. Običajno propadejo
v avgustu ali septembru med dopolnilnim
krmljenjem ali po njem.
Škodljivo delovanje varoj na čebele se začne že v pokriti celici, kjer se razmnožuje.
Ko samice zalegajo, dajejo prednost ličinkam v trotovskih celicah, zaradi nižje
temperature v trotovskih celicah in zaradi boljšega izvora hrane, ki jim ga nudi
trotovska hemolimfa. Domala 90 % samic varoe se razmnožuje v trotovski zalegi,
le dobrih 10 % pa v čebelji. Trotovske ličinke so
5 –15 krat bolj napadene kot čebelje. Varoa je najraje v trotovski zalegi
ob robu gnezda, kjer je temperatura najnižja. POleg tega so trotovske celica
na
razpolago za naselitev 3 dni dlje kot pa čebelje.
Čebele gojijo trotovsko zalego le v omejeni dobi in sicer zgodaj spomladi, kasneje
pa je varoi na razpolago predvsem čebelja zalega , v katero se preseli
v kritični dobi.
RAZMNOŽEVANJE VAROE
KRITIČNA DOBA
za čebele se začne po kresu. Trotovina mineva, zato čebeljo zalego vse bolj napadajo
varoe, ki iščejo sedaj za svoj razvoj čebelje celice. To pomeni izredeno obremenitev
za čebelajo zalego, kajti ta se obremeni z varoao 5- 20 x,
medtem ko se obremenijo mlade čebele in čebele krmilke za 5- 50 x. Izlegle
varoe so sedaj drugačne od spomladanskih: so dolgožive in izredno rodovitne.
Po kresu je izleženih čebeljih mladic vedno manj in v kolikor nismo tretirali
pravočasno proti varoi so še te večinoma obolele. Posebna kritična je vzreja
zimskih čebel v avgustu, zato moramo biti tedaj še
posebno previdni.
Poseben problem v kritični dobi predstavlja ropanje, kajti tudi tako se lahko
intenzivno širi
varoa. Nujno potrebno je najti in sanirati izvor roparskih čebel. |
|
