Mravljična
kislina z formulo HCOOH je oksidacijski produkt metanola . Je
brezbarvna
tekočina z rezkim neprijetnim vonjem.
V naravi je zelo razširjena, npr.: najdemo jo v žlezah mravelj v čebeljem
želu, koprivah, znoju. Mravljična kislina je drugače vsestransko tehnično uporabna,
tako da jo uporabljamo v tekstilni industriji, farmacevtski industriji itd.
Mravljično kislino pri metodi kratkotrajnega izhlapevanja oz. šok metodi uporabljamo
pri dnevnih temperaturah okoli 20 C. V kolikor je temperatura višja apliciramo
v večernih urah. Priporočljivo je, da je ob dodajanju kisline v panj oblačno
vreme brez sonca, kajti pri kratkotrajnem izhlapevanju celotna doza MK izhlapi
iz panja v 8 - 10 urah. Zato moramo pri tej metodi upoštevati zunanjo temperaturo
in pridobiti določeno mero občutka.
Najbolj
pa je priporočljivo, da s šok metodo zatiramo varoo šele po zadnjem točenju,
ko
v panjih ni več medu in smo že odstranili matično rešetko. V kolikor
nameravamo še točiti med pa iz panja, odvzamemo mediščne naklade in čebele zgostimo
v plodišču. Čez mediščne sate namestimo Vileda krpo (15x 20 cm, debeline
4-5 mm), ki jo pred tem operemo v topli vodi in osušimo. Na krpo nakapamo
z medicinsko brizgalno 85% MK , ki pa naj bi bila ohlajena v zmrzovalniku. Ohlajena
pa zato, ker je topla MK zelo hlapljiva in neprijetnega, rezkega vonja za vdihavanje.
V primeru, da je primerno ohladimo, pa lahko delamo z njo brez zaščitne dihalne
maske. Velika prednost pa je tudi ta, da ohlajena kislina ne bodo v polni meri
delovala v trenutku, ampak bo zaradi nizke temperature potrebovala kar nekaj
časa, da pride do maksimalne stopnje izhlapevanja. Tako
bo šok za čebele, ki se bodo pred kislino umaknilč eim manjši. V kolikor hočemo
še zmanjšati izhlapevanje, ovijemo Viledo krpo v PVC vrečko v kateri pustimo
luknjo velikosti cca 3 cm. Na eno etažo nakladnega panja pride 15 ml kisline.
V
kolikor so čebelje družine v več nakladah, za toliko povečamo odmerek. Za normalno
družino z dvema mediščnima nakladama uporabimo 20 ml MK. Pri kapanju MK na Viledo
krpo bodo čebele rahlo zašumele in se umaknile od izvora kisline stran.
Ker dodajamo kislino šele na vrh druge mediščne naklade, ni nevarnosti
da bi poškodovali matico, ki je daleč od izvora kisline. V kolikor imamo močne
družine z veliko čebel, se bodo te nabrale na bradi panja. V tem primeru odpremo
panj in zmanjšamo učinek kisline. V vsakem primeru pa obvezno opazujemo čebele
najmanj pol ure po aplikaciji.
Pred aplikacijo MK v panj je priporočljivo dva dni pred tem družine nakrmiti
z cca 2 dl sladkorne raztopine. Čebele bodo zaradi tega mirne, ker bodo mislile
da je
paša in imele zaradi hrane napete zadke, kar povzroči lažji odpad varoj.
Kislinski
hlapi bodo delovali v treh smereh:
uničili bodo večji del varoe
matico bodo prisili k prenehanju zaleganja
dobro razkužili čebelji panj pred zimo
Postopek zdravljenja ponovimo najmanj še najmaj dvakrat v razdobju s
presledkom do 7 dni. Ker samo z zatiranjem z MK težko dosežemo popolno
uničenje je nujno potrebno izvesti še zimsko zatiranje z oksalno kislino. Oba
načina sta zaradi enostavne konstrukcije in rokovanja z nakladnim panjem zelo
preprosta in
učinkovita.
Uporaba mravljične kisline za zatiranje varoe je priporočljiva:
zaradi nizke cene
zaradi enostavnosti uporabe pri nakladnem panju
možnost uporabe v obdobju zaleganja
ubija varoo tudi v pokriti zalegi
možnost ostankov škodljivih snovi v vosku in medu je nična
ustrezna uporaba onemogoča povečanje koncentracije v medu preko fizoloških
količin
odbira odpornih varoj na akaricide se zmanjša na minimum
verjetnost nastanka odpornosti varooe na MK je minimalna
Po
uporabi mravljične kisline moramo kontrolirati odpad varoj,
tako da v podnico vstavimo testni vložek - na sliki. Na njem preštejemo število
odpadlih varoj in s tem natančno ugotovimo napadenost družin in učinkovitost
zdravljenja.
Pri
uporabi mravljične kisline iz čebelje družine izginejo
tudi znaki poapnelosti, poleg tega pa se zmanjša še okužba čebel z nosemavostjo.
Kakor pri delu z vsemi kislinami, moramo biti tudi tu previdni in se ustrezno
zaščititi.
Poleg kratkotrajnega izhlapevanja mravljične kisline t.i. šok terapije poznamo
tudi podaljšano izhlapevanje mravljične kisline, katero dosežemo s hlapilniki.
Te poznamo v različnih oblikah in izvedbah . Z njimi dosežemo, da v panju
daljše časovno obdobje ohranjamo potrebno koncentracijo mravljične kisline, ki
uničuje varoo. Posamezna terapija traja 7 dni in jo izvedemo, kakor šok terapijo po
zadnjem točenju. Samo
apliciranje in količina MK je odvisna od konstrukcije hlapilnika.
Pomanjkljivost
vseh hlapilnikov je ta, da so dragi in nerodni za rokovanje, ter zahtevajo
še dodatne konstrukcijske posege v panjih. Poleg tega so zelo dovzetni
na spremembo temperature in vlage v zraku, ki vpliva na količino izhlapele MK/dan.
Značilnost mravljične kisline je, da ji z višjo temperaturo pada gostota, kar
povzroča večje izhlapevanje. Le to je eksponentno glede na temperaturo, zato
moramo pri temperaturah nad 30 C hlapilnike začasno odstraniti iz panja
ali
ustrezno zmanjšati površino izhlapevanja. Na to vpliva tudi moč čebelje
družine, zato moramo biti pri uporabi hlapilnikov zelo previdni in zagotoviti
stalno kontrolo izhlapevanja, kar pa je pri večjem številu družin in ob spremenljivem
vremenu skoraj nemogoče. |