Mravljična kislina z formulo HCOOH je oksidacijski produkt metanola . Je brezbarvna tekočina z rezkim neprijetnim vonjem.

V naravi je zelo razširjena, npr.: najdemo jo v žlezah mravelj  v čebeljem želu, koprivah, znoju. Mravljična kislina je drugače vsestransko tehnično uporabna, tako da jo uporabljamo v tekstilni industriji, farmacevtski industriji itd.

Mravljično kislino pri metodi kratkotrajnega izhlapevanja oz. šok metodi uporabljamo pri dnevnih temperaturah okoli 20 C. V kolikor je temperatura višja apliciramo v večernih urah. Priporočljivo je, da je ob dodajanju kisline v panj oblačno vreme brez sonca, kajti pri kratkotrajnem izhlapevanju celotna doza MK izhlapi iz panja v 8 - 10 urah. Zato moramo pri tej metodi upoštevati zunanjo temperaturo in pridobiti določeno mero občutka.

Najbolj pa je priporočljivo, da s šok metodo zatiramo varoo šele po zadnjem točenju, ko v panjih ni več medu in smo  že odstranili matično rešetko.  V kolikor nameravamo še točiti med pa iz panja, odvzamemo mediščne naklade in čebele zgostimo v plodišču.  Čez mediščne sate namestimo Vileda krpo (15x 20 cm, debeline 4-5 mm), ki jo pred tem operemo v topli vodi in osušimo.   Na krpo  nakapamo z medicinsko brizgalno 85% MK , ki pa naj bi bila ohlajena v zmrzovalniku. Ohlajena pa zato, ker je topla MK zelo hlapljiva in neprijetnega, rezkega vonja za vdihavanje. V primeru, da je primerno ohladimo, pa lahko delamo z njo brez zaščitne dihalne maske. Velika prednost pa je tudi ta, da ohlajena kislina ne bodo v polni meri delovala v trenutku, ampak bo zaradi nizke temperature potrebovala kar nekaj časa, da pride do maksimalne stopnje izhlapevanja.  Tako bo šok za čebele, ki se bodo pred kislino umaknilč eim manjši. V kolikor hočemo še zmanjšati izhlapevanje, ovijemo Viledo krpo v  PVC vrečko v kateri pustimo luknjo velikosti cca 3 cm. Na eno etažo nakladnega panja pride 15 ml kisline. V kolikor so čebelje družine v več nakladah, za toliko povečamo odmerek. Za  normalno družino z dvema mediščnima nakladama uporabimo 20 ml MK. Pri kapanju MK na Viledo krpo bodo čebele rahlo zašumele in se umaknile od  izvora kisline stran. Ker dodajamo kislino  šele na vrh druge mediščne naklade, ni nevarnosti da bi poškodovali matico, ki je daleč od izvora kisline. V kolikor imamo močne družine z veliko čebel, se bodo te nabrale na bradi panja. V tem primeru odpremo panj in zmanjšamo učinek kisline. V vsakem primeru pa obvezno opazujemo čebele najmanj pol ure po aplikaciji.

Pred aplikacijo MK v panj je priporočljivo dva dni pred tem družine nakrmiti z cca 2 dl sladkorne raztopine. Čebele bodo zaradi tega mirne, ker bodo mislile da je paša in imele zaradi hrane napete zadke, kar povzroči lažji odpad varoj. 

Kislinski hlapi bodo delovali v treh smereh:
  • uničili bodo večji del varoe
  • matico bodo prisili k prenehanju zaleganja
  • dobro razkužili čebelji panj pred zimo

  • Postopek zdravljenja ponovimo najmanj  še najmaj dvakrat v razdobju s presledkom  do 7 dni. Ker samo z zatiranjem z MK težko dosežemo popolno uničenje je nujno potrebno izvesti še zimsko zatiranje z oksalno kislino. Oba načina sta zaradi enostavne konstrukcije in rokovanja z nakladnim panjem zelo preprosta in učinkovita.

    Uporaba mravljične kisline za zatiranje varoe je priporočljiva:
  • zaradi nizke cene
  • zaradi enostavnosti uporabe pri nakladnem panju
  • možnost uporabe v obdobju zaleganja
  • ubija varoo tudi v pokriti zalegi
  • možnost ostankov škodljivih snovi v vosku in medu je nična
  • ustrezna uporaba onemogoča povečanje koncentracije v medu preko fizoloških količin
  • odbira odpornih varoj na akaricide se zmanjša na minimum
  • verjetnost nastanka odpornosti varooe na MK je minimalna


  • Po uporabi    mravljične kisline moramo kontrolirati odpad varoj, tako da v podnico vstavimo testni vložek - na sliki. Na njem preštejemo število odpadlih varoj in s tem natančno ugotovimo napadenost družin in učinkovitost zdravljenja.

    Pri uporabi    mravljične kisline iz  čebelje družine izginejo tudi znaki poapnelosti, poleg tega pa se zmanjša še okužba čebel z nosemavostjo. Kakor pri delu z vsemi kislinami, moramo biti tudi tu previdni in se ustrezno zaščititi.

    Poleg kratkotrajnega izhlapevanja mravljične kisline t.i. šok terapije poznamo tudi podaljšano izhlapevanje mravljične kisline, katero dosežemo s hlapilniki. Te poznamo v različnih oblikah in izvedbah . Z njimi  dosežemo, da v panju daljše časovno obdobje ohranjamo potrebno koncentracijo mravljične kisline, ki uničuje varoo. Posamezna terapija traja 7 dni in jo izvedemo, kakor šok terapijo  po zadnjem točenju. Samo apliciranje in količina MK je odvisna od konstrukcije hlapilnika.

    Pomanjkljivost vseh hlapilnikov je ta, da so  dragi in nerodni za rokovanje, ter zahtevajo še dodatne konstrukcijske posege v panjih. Poleg tega so  zelo dovzetni na spremembo temperature in vlage v zraku, ki vpliva na količino izhlapele MK/dan. Značilnost mravljične kisline je, da ji z višjo temperaturo pada gostota, kar povzroča večje izhlapevanje. Le to je eksponentno glede na temperaturo, zato moramo pri temperaturah nad 30 C hlapilnike  začasno odstraniti iz panja ali ustrezno zmanjšati površino izhlapevanja.  Na to vpliva tudi moč čebelje družine, zato moramo biti pri uporabi hlapilnikov zelo previdni in zagotoviti stalno kontrolo izhlapevanja, kar pa je pri večjem številu družin in ob spremenljivem vremenu skoraj nemogoče.
    domov | začetki | stojišče | nakladni panj | nasveti | čebele | varoja | opravila | mentor | povezave

     
       Copyright © Vlado Augušin 2006
    Vlado Augušin, Mestni trg 4, 8330 Metlika, Slovenija
    Oblikovanje in izvedba: p@artner