Odprti čebelnjak v naravi

Najboljša stojišča so ob robovih gozdov, ker v njih čebele najdejo še dovolj paše, saj so samo gozdovi ostali še prvobitni. V gozdovih  čebele najdejo obilo paše na raznem gozdnem cvetju, poleti pa  izkoristijo gozdno pašo (akacija, kostanj, smreka,hrast). Stojišča nakladnih panjev morajo biti vedno na južnih legah oziroma na mestih, kjer se dalj časa ne zadržuje mrzel zrak. V okolici ne sme biti večjih površin stoječe vode, ker bi lahko postale leglo bolezni. Stojišča morajo biti zaščitena tudi pred močnimi vetrovi.












Za potrebe svojega čebelarstva sem pod južnimi obronki Gorjancev, 6 km iz Metlike  zraven Radovice , ob sami meji s Hrvaško, kupil 26 arov velik travnik, kamor sem postavil nakladne panje.  Okoli njih sem posadil  sadno drevje in še nekatere medovite rastline. Tu ne manjka tudi priročna lesena lopa, v katerem imam shranjeno potrebno opremo za čebelarjenje.

Najprimernejša stojišča za odprti čebelnjak so v sadovnjakih ali pod listnatim gozdnim drevjem. Pozimi in spomladi, ko je drevje brez listja, lahko sončni žarki neposredno ogrevajo panje in pospešujejo spomladanski razvoj, poleti, ko je drevje olistano, pa s svojo senco hladijo panje in blagodejno vplivajo na počutje čebeljih družin. Čebele imajo rade mir, zlasti v času mirovanja to je pozimi, zato čebelnjaka ne smemo postaviti blizu prometnih žil.

Čebelnjak v snegu

Čebele so otroci sonca, ki ugodno vpliva na njihovo počutje in razvoj. Vendar tudi prevelika sončna pripeka, zlasti poleti, sili družine k rojenju. Moje čebele obdaja neobljudena narava, v kateri najdejo obilo paše. Že rano spomladi začne cveteti iva in leska. Tedaj naberejo čebele prvo medičino in cvetni prah ,ter se začno hitro razvijati. Okolica mojega stojišča, pa je najlepša ko začnejo cveteti divja črešnja in sadno drevje (črešnja, marelice,slive), v sadovnjaku pred čebelami. Vsa okolica takrat zadiši po cvetovih sadja in širi se vonj nabrane medičine črešnje.

V bližini se nahaja veliko akacije, ki v primeru da ne pozebe, da čebelam prvo obilno pašo in s tem polne panje medu. Akacija je tudi prvi med, ki ga iztočim.
Nad mojim pasiščem , na sami meji s Hrvaško, pa se nahajajo tudi mogočni kostanjevi gozdovi, ki dajo čebelam drugo pašo. V primeru lepega, toplega in suhega vremena tu dobra paša ne izostane, tako da imam tedaj ob pikajočih čebelah veliko dela s točenjem, pa tudi z pobiranjem rojev. Ti se, kljub posajenim slivam v sadovnjaku, najrajši usedajo na bližnje nizko rastoče lešnika, tako da s pobiranjem rojev nimam velikih problemov. Poleg 30 gospodarnih družin imam v 4 km oddaljenem Vinomerju še 5 rezervnih družin, kamor odpeljem tudi takšne roje, ki se mi izletijo iz panjev.