Že smo v mesecu septembru,  ko se dnevi občutno  krajšajo, večeri pa so vse daljši.  Naše čebele se že počasi  pripravljajo na dolgo zimsko obdobje, tako da v naravi pobirajo še zadnje količine medičine in cvetnega prahu. Dobrodošlo jim je vse od pozne mane, nektarja jesenskega cvetja do sladkega soka zrelega sadja, ki ga je sedaj obilno v naravi.  Nekatere družine si pomagajo s tem, da uberejo kriva pota in si pri nabiranju zimskih zalog pomagajo tudi z ropom.

Med vinogradniki  je zelo razširjeno napačno prepričanje, da čebele poškodujejo sladke jagode grozdja.  Čebela ne more prebiti kožice jagode, lahko pa jo  ose oziroma ptice. Tako  čebele v bistvu izpijejo sok  poškodovane jagode  in s tem preprečijo nadaljnje gnitje celotnega grozda in s tem  slabo letino vinogradnika.

Septembra matica zelo zmanjša zaleganje. Vsakršno pospeševanje zaleganja z dražilnim krmljenjem čebel je brez potrebe, kajti zadnje zaležene generacije čebel so kratkožive in zime ne preživijo. Ob morebitnem zdajšnjem krmljenju čebel samo pospešujemo razvoj varoe, ki se v zalegi pospešeno množi in si s tem ustvarja dobro izhodišče za bojni pohod v naslednjem letu. Dražilno krmljenje je zaradi tega v tem času škodljivo za čebele , zato je boljše dodati večjo količino hrane naenkrat.

Pred zadnjim krmljenjem je potrebno čebelje družine temeljito pregledati, ugotoviti njihovo stanje in urediti čebelje gnezdo. Če ima družina slabo matico, je sedaj zadnji čas da to zamenjamo.  To so matice katerih družine imajo: presledkasto zalego,  slab čistilni nagon, poapnelo zalego, slab obrambni nagon idr.

Čebelja družina v tem obdobju zaseda plodiščno in mediščno naklado.  Zalego, kljub temu da smo  po točenji kostanjevega medu odvzeli matično rešetko,  najdemo sedaj več ali manj le v plodišču. Če je matica med pašo zalegala v dveh nakladah, moramo v takšnih čebeljih družinah središče gnezda preseliti v plodiščno naklado.  Del odvečnih čebel uporabimo za izenačevanje moči slabših družin. Čebelje družine z normalno velikostjo satnika bodo najboljše prezimile v eni nakladi ob 15 - 18 kilogramih zimske hrane. V kolikor želimo prezimiti družino v dveh nakladah   moramo paziti na  pravilno ureditev gnezda in zadovoljivo količino hrane to je od 22- 25 kg zimske zaloge.

V kolikor imamo v plodišču mlado izdelano satnico to nadomestimo z že izdelanim satom. Pri zamenjavi satja  se moramo  zavedati, da se zimska gruča  rajši izoblikuje na  že zaleženih  praznih celicah, kakor pa na satju polnemu medu. Pri oblikovanju zimskega čebeljega gnezda iz plodišča   odvzamemo star nezaležen sat, ki ga bomo spomladi pri širjenju gnezda nadomestili s satom ali satnico. Star sat označimo in postavimo na rob gnezda že v prejšnjih posegih v čebeljo družino.

S tem ko smo odstranili takšen sat iz plodiščne naklade, dobimo:
• prostor za ventilacijo zraka
• boljšo prezračevanje panja in odvajanje vlage
• hitrejši in močnejši spomladanski razvoj čebelje družine
• manjšo možnost širjenja nalezljivih bolezni čebel in čebelje zalege

V kolikor čebelarimo z mrežnimi podnicami odvzemanje satja ni potrebno, kajti mreža nam omogoča odlično zračenje v zimskem mrazu. Edina negativna posledica tega načina čebelarjenja je malenkostno povečana poraba zimske zaloge.

Čebelja družina v tem obdobju zaseda plodiščno in mediščno naklado, medtem ko čebeljo zalego sedaj najdemo le v plodiščni nakladi. Čebelje družine z normalno velikostjo satnika, bodo bolje prezimile v plodiščni nakladi, zato oblikujemo  čebeljo gnezdo v sredini plodiščne naklade.  Če je matica med pašo zalegala v dveh nakladah, moramo v takšnih čebeljih družinah središče gnezda preseliti v spodnjo naklado. Pri čebeljih družinah, ki bodo prezimile v eni nakladi, lahko del odvečnih čebel uporabimo za izenačevanje moči slabših družin.
Vsa opravila, ki jih postorimo ta mesec, moramo opraviti na hitro in s tem paziti na ne vzpodbudimo ropanja. Najboljše je, da posege opravimo zgodaj zjutraj ali proti večeru. Če opazimo ropanje, ustavimo vsa dela pri čebelah in ukrepamo po navodilih iz prejšnjega meseca.

Tekom celega leta, posebno pa še ob kostanjevi paši so čebele nabrale dovolj cvetnega prahu, tako da  lahko kakšen poln  sat z   cvetnim prahom odvzamemo iz panja za rezervo, ali pa ga dodamo k narejencu ali družini, kateri cvetni prah primanjkuje. Kot sem že večkrat omenil, je slab čebelar tisti , ki nima spomladi na zalogi medenega satja ali satja z cvetnim prahom. Tega bomo  lahko dodali družinam zgodaj spomladi , če v naravi zaradi slabih vremenskih razmer ne bo paše in s tem dovolj medičine in peloda.

V kolikor smo v panju tekom priprav čebelje družine za zimo  odkrili  med posledice mane, ga moramo obvezno odstraniti. Tega čebele napravijo iz sladkih izločkov nekaterih vrst listnih uši. Po  vsebnosti mineralov  je odličen za človeka, vendar je kot zimska hrana  povsem neprimeren za čebele.  Takšen med bomo prepoznali po tem, da ga čebele ne zapirajo z voščenimi pokrovci in da se hitro kristalizira. Najlažje ga je iztočiti prvih 14 dni po medenju. V kolikor ga ne moremo iztočiti, ga lahko uporabimo naslednje leto spomladi, kajti tedaj ne bo škodil čebelam.

Iz čebeljih panjev odstranimo tudi višek mediščnih naklad,  kajti teh v letošnji čebelarski sezoni  ne bomo več potrebovali.  Mlado satje  iz mediščnih  naklad je  hladno in neprimerno za prezimovanje čebeljih družin. Ker  voščeni molj takšnih satov ne napada, so tudi najprimernejši za skladiščenje. Problem nastane v kolikor imamo  v mediščih nakladah starejše sate. Te moramo pred voščeni molji zaščititi tako, da satje zažveplamo. Naklade z takšnimi mediščnim satjem zložimo eno na drugo s prazno naklado na vrhu. V tej prižgemo žvepleni trak in jo pokrijemo s pokrovom. Ker je žvepleni plin težji od zraka, pada med sate in jih tako zaščiti pred veščo. V primeru toplega jesenskega vremena postopek ponovimo vsakih 14 dni.

Preden končamo z delom in zapremo panj, moramo približno oceniti koliko kilogramov medu ima družina.  Tako bomo kasneje vedeli, koliko sladkorne raztopine  moramo še dodati pri dokončnem zimskem krmljenju čebel. Okvir z medenim vencem vsebuje 1 do 1,5 kg medu, okvir   v celoti napolnjen z medom pa ima od 2 do 2,5 kg.  V kolikor smo večji del zimske hrane dali že v mesecu avgustu,  nas čaka sedaj lahko delo.


Za končno zimsko krmljenje čebeljih družin priporočam uporabo sladkorne raztopine v razmerju 3:2 (3 kg sladkorja na 2 l vode). Raztopina, ki smo jo pripravili se mora vleči kakor olje. Priporočljivo je, če zadnjemu obroku hrane dodamo  še sok, ki ga dobimo s stiskanjem česna.  Sladkorna raztopine z dodatkom česna blagodejno deluje na čebele, tako pripravljene hrane pa čebele ne zavrnejo. Sladkorno raztopino krmimo v večernem času, ko zaide sonce. Čebelam nalivamo po  dober liter tekočine , pri čemer pazimo da sirup ne razlivamo okoli stojišča ali po panjih.

Nalivanje  sladkorne raztopine ponavljamo vsak drugi dan, dokler čebele niso dovolj nakrmljene.  Upoštevati moramo, da čebelja družina porabi od oktobra do maja naslednjega leta cca 12 kg hrane, kar je pa tudi minimalna količina, ki jo moramo dodati čebelam ob krmljenju. V nakladnem panju normalne velikosti naj bo torej od 15-18 kg zimske hrane. Pri zimskem hranjenju je priporočljivo voditi evidenco koliko raztopine smo dodali,  kajti v primeru prekomerne zimske zaloge, čebelja družina ne bo imela prostora za oblikovanje zimskega gnezda.


Vsa opravila, ki jih postorimo v septembru, moramo opraviti na hitro in s tem paziti da ne vzpodbudimo ropanja. Da se nam ne bi zgodilo prav to moramo biti pozorni :
• da imamo na stojišču oz. čebelnjaku samo močne čebelje družine, katere se lahko branijo pred možnimi napadi roparic,
• da imamo v panjih vedno določeno rezervo hrane, tako da nam čebele niso lačne,
• da imamo na stojišču vedno panje brez nepotrebnih špranj in odprtin,
• da imamo žrela odprta sorazmerno glede na moč družine,
• da v brezpašni dobi ne odpiramo panjev, oz. če je to nujno rano zjutraj ali rano zvečer
• da pri hranjenju čebeljih družin ne polivamo sladkorne raztopine po panjih. V kolikor se nam to zgodi, politi sirup operemo z vodo in pobrišemo s suho krpo,
• da pri hranjenju čebeljih družin sladkorno raztopino nalivamo kasno zvečer in samo toliko kolikor ga lahko čebele do jutra lahko predelajo,
• da po mogočem točenju potočene sate vračamo nazaj v panje samo kasno zvečer,
• da v okolici stojišč oz. čebelnjaka ne puščamo nič kar bi dišalo po medu ali sladkorju,

V kolikor nam vseeno pride ropa ukrepamo  po navodilih opisanih v prejšnjem mesecu.

Poleg klasičnega ropa poznamo še tako imenovani tihi rop, Tega je zelo težko opaziti, ker na bradah panjev ni klasične čebelje borbe. Čebele  posamezno letajo v  tuj panj in iz njega odnašajo med. Na ta način  čebele roparice ne morejo napraviti veliko škode, toda  v primeru  da tihi rop  traja dlje časa oz. velikega število roparic,  so lahko posledice usodne. V panju  ostane premalo zimske zaloge, katera bi omogočila normalno preživetje čebelje družine čez zimo.  Za takšen  tihi rop so dovzetne družine z oslabljenim naravnim nagonom za obrambo, zato jim moramo  ob prvi priložnosti  zamenjati matico.

Če smo julija oz. avgusta uspešno zmanjšali  število varoj, lahko naslednjo kontrolo opravimo šele konec oktobra ali novembra. Tisti čebelarji, kateri  niso od zimskega  obdobja niti enkrat zatirali varoe, se lahko naslednjo leto poslovijo od svojega čebelarstva. Avgusta matica izleže največ dolgoživih čebel, tedaj pa so najugodnejše  tudi razmere za razmnoževanje varoj v čebelji zalegi. Oslabljenost čebel ni samo posledica sesanja hemolimfe, ampak tudi posledica prenosa številnih predvsem virusnih, bakterijskih in glivičnih bolezni čebel, ki se ne kažejo nujno v klinično opazni obliki.

V primeru preseganja dopustne meje napadenosti, ki v mesecu septembru znaša več kot ena varoo na dan, moramo spet iti v vojno z varoo. Pred uporabo mravljične kisline, na katero prisegam, je treba izprazniti medišče in čebelje družine  pred tretiranjem s  kislino nakrmiti. Zaradi izrazitega vonja mravljične kisline ob morebitnem hkratnem  krmljenju čebel, se lahko pojavi ropanje in s tem nepopravljiva škoda v čebelarstvu. Priporočam  vam kratkotrajno uporabo mravljične kisline  oz. tako imenovano šok metodo. Uporabo le te v nakladnem panju sem že opisal v prejšnji številki Slovenskega čebelarja. Pri pregledu družin v mesecu septembru moramo biti še posebno pozorni  na tiste čebelje družine, v  katerih zasledimo presledkasto zalego. Ta sama po sebi še ni znak obolelosti, je pa med drugim prvi znak za sum na pojav hude gnilobe čebelje zalege. Več informacij o tej bolezni lahko najdete v ustrezni literaturi  o zdravstvenem varstvu čebel.