Januar
Februar
Marec
April
Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December
Pred nami je mesec maj . Narava se sedaj pokaže  v vsej svoji lepoti, katere je čebelar deležen v dvojni meri. Prvič, ko stoječ pred čebelnjakom opazuje svoje čebele, ki pridno izletavajo in se vračajo s polnimi koški cvetnega praha, drugič pa je  vesel  cvetoče narave, ki v tem mesecu razveseljuje sleherno človeško srce. Mesec maj  prinaša čebelarju  obilico dela, v kolikor hoče doseči višek razvoja svojih čebeljih družin. Posledice prezimovanja se počasi umikajo vse večji moči čebeljih družin. Te je v tem mesecu potrebno nastavljati z novimi mediščnimi nakladami in širiti prostor, da se čebele nemoteno razvijajo .

Kakor v aprilu, moramo tudi v maju  čebelje družine  pregledati najmanj trikrat  in  pri pregledih opraviti pomembna dela. Ena od njih sta povečevanje prostornine panja za zaleganje matice in dodajanje satnic. S temi posegi v  panju izkoristimo vso sposobnost matice in odstranimo enega od prvih vzrokov za rojenje. Gradnja satja, dovolj prostora za zaleganje matice in nemoten pretok feromonov v panju so ključni za preprečevanje rojenja. Če namreč mlade čebele nimajo  kam odlagati matični mleček in če nimajo dovolj prostora za gradnjo satja, je  rojilni nagon  ob skromnih pašah   lahko zelo velik.

V panj vstavimo  gradilni satnik, s katerim želimo doseči več ciljev.  V gradilnem satniku čebele svobodno gradijo trotovino ali pa čebelje celice. To satje čebelarji izrezujemo in tako dobimo prvovrsten vosek, ki ni okužen z raznimi primesmi ostankov zdravil. Gradilni satnik, tudi znatno olajša pregled družin; predstavlja namreč barometer rojilnega razpoloženja v čebelji družini. Če je zgrajen v celoti pomeni, da se družina še ne pripravlja na rojenje. Nasprotno pa moramo družine, pri katerih iz gradilnika nimamo ničesar izrezati ali le malo, obvezno pregledati. To je namreč znak, da se družina pripravlja na roj, ali na preleganje matice ali pa naznanja slabo pašo. Gradilni satnik je pomemben dejavnik pri zmanjšanju z okuženostjo z varoo. Znano je, da samica varoe svoja jajčeca najrajše odlaga v trotovske celice z mladimi žerkami. Pustiti moramo, da čebele zaleženo trotovino pokrijejo in šele nato jo izrežemo, ter  tako vsaj deloma uničimo varoo. Čeprav je mesec maj za čebele že  radodaren z medičino in cvetnim prahom  moramo tudi ta mesec, če se v naravi ne pojavi izdatno medenje, skrbeti za zadostno količino hrane . Za čebelarja ni večjega razočaranja, če čebelje družine v mesecu maju oslabijo zaradi pomanjkanje hrane. S pravočasnim hranjenjem s sladkorno raztopino prebrodimo krizo in družine rešimo pred propadom.  V pitalnike vseh družin vsak drug večer vlivamo po 0,4 dl raztopine sladkorja in vode v razmerju 1:1.  Predvsem v maju je zadostna zaloga hrane najvažnejša za dober razvoj družin.

V  mesecu maju se že pokažejo prve vidne razlike med posameznimi družinami, kljub temu da smo v mesecu aprilu vse čebelje družine več ali manj izenačili. Če imamo matice označene po starosti, si lahko razlagamo vzroke teh razlik. Pri nakladnih panjih  nadaljnje izenačevanje družin ni več potrebno, niti koristno. Število naklad ni omejeno in kolikor  je družina močnejša, toliko več ima pašnih čebel, ki jim damo prostor z novimi mediščnimi nakladami . Te postavimo na čebelje družine katerih čebele zasedajo vse sate zgornje mediščne naklade. Prav zaradi tega so pri nakladnih panjih donosi medu lahko rekordni.

Boljše je dodati mediščno naklado več , kakor pa da v določenem trenutku  primanjkuje sat za odlaganje medičine. Močnejše družine bomo lahko  oslabili  pri prvem točenju, ko jim bomo iz mediščnih naklad izsipali pašne čebele za ometence. Čebelar mora sedaj stremeti, da se družine čimprej razvijejo, oziroma da jih še pred nastopom glavne paše, ki je v naših krajih v času cvetenja akacije  privede do čim večje moči. Izkoriščanje glavne paše je eden od najpomembnejših dejavnikov tako za čebeljo družino , kakor za čebelarja. Čebelje družine, katere živijo  same v naravi si morajo priskrbeti rezervo hrane za celo leto. Družine , ki  so pod kontrolo čebelarja  pa imajo še večjo nalogo, kajti priskrbeti morajo hrano zase in višek medu za čebelarja. Tega mora čebelar iztočiti, da bi si vrnil vložena sredstva in zaslužil za svoje delo. Čas glavne paše je različen . Odvisen  je od geografskega področja in vrste medovitih rastlin. Kako  bomo  glavno pašo izkoristili, pa je odvisno od moči družine in spretnosti in znanja čebelarja.

V kolikor imamo čebelje družine, katere  pred glavno pašo še niso dosegle svojega maksimuma, je še vedno  čas , da jim pomagamo s pašnimi čebelami  iz rezervnih družin.  Sedaj  imamo spet možnost, da izrabimo prednosti nakladnih panjev v svojo korist. Zaradi  konstrukcije nakladnih panjev  in postavitve le teh na legah, panj z rezervno družino  iz rezervnega stojišča enostavno postavimo na ali pa poleg  panja proizvodne čebelje družine.  Po nekaj dneh panj z rezervno družine odnesemo  nazaj na rezervno stojišče, oddaljeno cca 2-3 km.  Vse pašne čebele, ki so izletele iz rezervnih panjev, se bodo sedaj vračale v proizvodna društva in jih tako številčno okrepile.  Vsaka čebelja družina v času paše rada sprejema vsako čebelo pod pogojem, da prinaša nektar ali cvetni prah. Ta postopek je priporočljivo napraviti  šele takrat ko tehtnica  kaže okoli 1-2 kg dnevnega donosa. V kolikor bi  proizvodne čebelje družine okrepili prej, se bi kaj lahko zgodilo da   nam bi rojile.

V naših  skromnih pašnih razmerah,   je za dober pridelek medu nujno, da matice pred pašo ko so panji na višku moči, omejimo pri zaleganju. Tako se zmanjša količina zalege v času glavne paše, kar povzroči da se sprosti veliko čebel, ki bi sicer oskrbovale zalego in  tako lahko postanejo nabiralke. Na ta način se maksimalno poveča nabiralna moč čebelje družine. Najbolj pogost način omejevanja matice pri zaleganju je z dodavanjem matične rešetke. To pri nakladnem panju običajno shranjujemo  kar med zgornjim pokrovom in streho panja, kjer nam je  vsak čas na razpolago. Sam matične rešetke shranjujem v skladišču zraven stojišča.  Matico omejimo z zaleganjem oz. vstavimo matično rešetko, šele tik pred nastopom paše, cca 15 dni pred glavno pašo, ko začne v naših krajih cveteti akacija. Tedaj je  zaležena že vsa plodiščna in  prva mediščna naklada.  V plodiščni nakladi  imamo že večino pokrite zalege in ličinke, ki so že toliko stare, da čebele iz njih ne morejo potegniti rojevih matičnikov. Pri močni družini imamo  tako 7-8  zaleženih satov, ki so pomembni zaradi tega, ker bodo čebele dobljene iz teh satov  sodelovale pri nabiranju medičina na glavni paši.

Matico spravimo  v plodiščno naklado, nanjo poveznemo matično rešetko in nato na plodiščno naklado pokrito z matično rešetko od potrebe postavimo dve ali več mediščnih naklad. Matico omejimo v plodiščni nakladi vse do konca zadnje paše, katera je v naših krajih ponavadi kostanjeva paša. Tedaj odstranimo matično rešetko in  omogočimo matici zaleganje na čim večjem prostoru, tako da si pridobimo čim več zimskih čebel. V kolikor nimamo matične rešetke lahko  izkoristimo lastnost čebel, ki imajo  v svojem naravnem prebivališču  v zgornjem delu satja poglobljene satne celice v katerih shranjujejo med. V teh celicah ne gojijo zalege, niti v njih ne skladiščijo cvetnega prahu. Te lastnosti čebel lahko čebelarji v nakladnih panjih pridoma uporabimo v mediščni nakladi. Iz te vzamemo sat in preostale  sate razredčimo po celotni širini naklade. Čebele pri tako razredčenih satih  poglobijo satne celice, v katere matica noče zalegati. Isti efekt dosežemo, če imamo  v mediščni nakladi manj   okvirjev  z  širšimi letvicami  kot v plodišču. Zaradi širših letvic v okvirju v dvetretinjski   mediščni nakladi  čebele prinesejo praktično enako medu kot v celo plodiščno naklado. Poleg tega ima takšna naklade še ostale prednosti kot so:
  • potrebuje manjše  satne osnove
  • izdelava satja je hitrejša
  • potrebno je manj časa za stresanje čebel  iz polnih okvirjev
  • odpiranje  polnega satja  in cedenje medu  pri točenju je hitrejše potreben je manjši prostor za skladiščenje
  •  manipulacija z njimi je lažja in hitrejša idr. 
Ker je ta metoda  priporočljiva za čebelarje  na območjih z zelo dobro pašo, na žalost  teh prednosti nakladnega panje ne izkoriščam. Brez omejevanja zaleganja matice pred glavno pašo bi  dobili čebelje družine z velikim številom čebel, ki bi bile primorane  negovati  veliko količino zalege, iz katere se bi razvile čebele šele po intenzivni paši. Ta množica čebel nam bo po paši ostala neizkoriščena in nam  ustvarjala rojilno razpoloženje.  Zaradi tega je znano, da tudi zelo močne čebelje družine z veliko  količino zalege ob koncu paše prinesejo malo medu.


Ko pride v naravi do dobre paše, si čebele  instinktivno napravijo zalogo hrane, ki jo skladiščijo nad zalego v mediščni nakladi. Ko je nad zalego v plodiščni nakladi velika količina medu, postanejo čebele lene in se začno pripravljati na rojenje, kajti za njih ni več  primernega dela. Zaradi tega jim polno mediščno naklado dvignemo in na njeno mesto postavimo prazno. V panju nastane panika, kajti potrebne hrane ni več nad zalego. Rojilno razpoloženje spet zamenja  delovna vnema, ko čebele polnijo prazni prostor nad zalego. V kolikor je paša obilna lahko ta postopek ponovimo še  večkrat.  V mesecu maju so čebelje družine  vsak dan bolj živahne in lahko pride že do prvih rojev. Če bomo od  polovice aprila zamujali s širjenjem prostora, vstavljanjem satnic, še prej pa z dražilnim krmljenjem , bomo pridelali le roje in malo ali nič medu.  Danes skrbimo, da ni rojev, medtem ko je bil vsak prvi roj starim čebelarjem v velik ponos.  Zaradi ekspanzije varoe  v zadnjih letih pa roji niso več takšna nesreča, kakor  se je  smatrala do sedaj. Roj pripomore k temu da se prekine razvojni ciklus varoe, ki potrebuje odkrito zalego za polaganje svojih jajčec. Vse varoe so sedaj v roju  na čebelah, kjer jih zlahka uničimo. Za uničevanje varoe  v roju imamo na razpolago več uspešnih metod. Naj omenim le ekološko tretiranje z mravljično kislino in kapanje ali škropljenje z oksalno kislino.


Za preprečevanja rojenja poznamo več metod in sicer:
  • menjava mest panja na stojišču
  • čebele zaposlimo z graditvijo satja
  • čebelam povečamo prostornino panja - dodamo še eno naklado
  • odvzamemo pokrito zalego, ki jo uporabimo za krepitev drugih družin ali za narejence
  • zamenjamo oz. vzredimo novo matico
  • podiramo rojilne matičnike
  • maticam pristrižemo krila


Med bolj učinkovite metode za preprečevanje rojenja spada odvzem matice. Takoj ko se pri družinah pojavijo zaleženi matičniki, jim odvzamemo matice. Čez teden dni družine ponovno pregledamo in jim podremo vse matičnike razen enega. Delovna vnema se zaradi odvzema matice občutno ne zmanjša in čebele v primeru paše v treh do štirih tednih do zaleganja mlade matice naberejo precej medene zaloge. Mlade zalege, potrebne aktivnega krmljenja je malo, v panju pa je veliko pašnih čebel. Tem se pridružijo še mlajše čebele, ki bi sicer morale biti zaposlene z krmljenjem zalege oz. z graditvijo satja. Ko si družina vzredi novo matico in ko ta začne zalegati, jo okrepimo z zalego in čebelami iz rezervnih družin, tako da bo ob nastopu nove paše nabrala veliko medu. Če je odvzeta matica dobra, jo uporabimo za narejenca. Matico, sat pokrite zalege s čebelami, prazen sat in meden sat damo v prazno naklado, katero prenesemo na rezervno stojišče. Takšni družini bomo kasneje dodali čebele iz ometencev in jo tako ojačali z delovnimi čebelami.



Opisani način preprečevanja rojenja ima še eno veliko prednost, kajti v panju ni cca tri tedne pokrite zalege.  S poleganjem čebelje zalege pridejo na plan vse varoe. Ker nimajo na voljo celic z ličinkami, obnemorejo in popadejo na dno panja. V kolikor v naravi  ni paše   lahko varoo do konca dotolčemo z mravljično kislino. Priporočam postopek s šok metodo. Zavedati se moramo da se spomladi porajajo le kratkožive generacije varoj , ki živijo  le 12 do 15 dni in zalegajo le enkrat, zato  z uničenjem teh varoj preprečimo njihovo ekspanzijo v kasnejših mesecih.

V mesecu maju se nam lahko zgodi, da pride tudi do dela, ki ga pri čebelah vsak čebelar najraje opravlja in to je točenje. Na to opravilo se je potrebno temeljito pripraviti. Poleg opreme za točenje, naj si čebelar priskrbi tudi dovolj zaščitne opreme za tiste, ki mu bodo pomagali. Za točenje si izberemo lep, topel dan, ko bodo čebele izletavale na pašo. Upoštevati moramo, da mora biti med primerno zrel: pokritega naj bo  vsaj dve tretjini. Z varozo čebel praviloma maja ne bi smeli imeti večjih težav. Če kljub vsem ukrepom vidimo varozo na čebelah v velikih količinah, pri takšnih družinah ukrepamo. Predlagam šok metodo z mravljično kislino.

Januar
Februar
Marec
April
Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December
domov | začetki | stojišče | nakladni panj | nasveti | čebele | varoja | opravila | mentor | povezave

 
   Copyright © Vlado Augušin 2006
Vlado Augušin, Mestni trg 4, 8330 Metlika, Slovenija
Oblikovanje in izvedba: p@artner