Čebelarstvo Auguštin

Januar

Februar

Marec

April

Pred nami je mesec maj . Narava se sedaj pokaže v vsej svoji lepoti, katere je čebelar deležen v dvojni meri. Prvič, ko stoječ pred čebelnjakom opazuje svoje čebele, ki pridno izletavajo in se vračajo s polnimi koški cvetnega praha, drugič pa je vesel cvetoče narave, ki v tem mesecu razveseljuje sleherno človeško srce. Mesec maj prinaša čebelarju obilico dela, v kolikor hoče doseči višek razvoja svojih čebeljih družin. Posledice prezimovanja se počasi umikajo vse večji moči čebeljih družin. Te je v tem mesecu potrebno nastavljati z novimi mediščnimi nakladami in širiti prostor, da se čebele nemoteno razvijajo .

Kakor v aprilu, moramo tudi v maju čebelje družine pregledati najmanj trikrat in pri pregledih opraviti pomembna dela. Ena od njih sta povečevanje prostornine panja za zaleganje matice in dodajanje satnic. S temi posegi v panju izkoristimo vso sposobnost matice in odstranimo enega od prvih vzrokov za rojenje. Gradnja satja, dovolj prostora za zaleganje matice in nemoten pretok feromonov v panju so ključni za preprečevanje rojenja. Če namreč mlade čebele nimajo kam odlagati matični mleček in če nimajo dovolj prostora za gradnjo satja, je rojilni nagon ob skromnih pašah lahko zelo velik.

V panj vstavimo gradilni satnik, s katerim želimo doseči več ciljev. V gradilnem satniku čebele svobodno gradijo trotovino ali pa čebelje celice. To satje čebelarji izrezujemo in tako dobimo prvovrsten vosek, ki ni okužen z raznimi primesmi ostankov zdravil. Gradilni satnik, tudi znatno olajša pregled družin; predstavlja namreč barometer rojilnega razpoloženja v čebelji družini. Če je zgrajen v celoti pomeni, da se družina še ne pripravlja na rojenje. Nasprotno pa moramo družine, pri katerih iz gradilnika nimamo ničesar izrezati ali le malo, obvezno pregledati. To je namreč znak, da se družina pripravlja na roj, ali na preleganje matice ali pa naznanja slabo pašo. Gradilni satnik je pomemben dejavnik pri zmanjšanju z okuženostjo z varoo. Znano je, da samica varoe svoja jajčeca najrajše odlaga v trotovske celice z mladimi žerkami. Pustiti moramo, da čebele zaleženo trotovino pokrijejo in šele nato jo izrežemo, ter tako vsaj deloma uničimo varoo. Čeprav je mesec maj za čebele že radodaren z medičino in cvetnim prahom moramo tudi ta mesec, če se v naravi ne pojavi izdatno medenje, skrbeti za zadostno količino hrane . Za čebelarja ni večjega razočaranja, če čebelje družine v mesecu maju oslabijo zaradi pomanjkanje hrane. S pravočasnim hranjenjem s sladkorno raztopino prebrodimo krizo in družine rešimo pred propadom. V pitalnike vseh družin vsak drug večer vlivamo po 0,4 dl raztopine sladkorja in vode v razmerju 1:1. Predvsem v maju je zadostna zaloga hrane najvažnejša za dober razvoj družin.

V mesecu maju se že pokažejo prve vidne razlike med posameznimi družinami, kljub temu da smo v mesecu aprilu vse čebelje družine več ali manj izenačili. Če imamo matice označene po starosti, si lahko razlagamo vzroke teh razlik. Pri nakladnih panjih nadaljnje izenačevanje družin ni več potrebno, niti koristno. Število naklad ni omejeno in kolikor je družina močnejša, toliko več ima pašnih čebel, ki jim damo prostor z novimi mediščnimi nakladami . Te postavimo na čebelje družine katerih čebele zasedajo vse sate zgornje mediščne naklade. Prav zaradi tega so pri nakladnih panjih donosi medu lahko rekordni.

Boljše je dodati mediščno naklado več , kakor pa da v določenem trenutku primanjkuje sat za odlaganje medičine. Močnejše družine bomo lahko oslabili pri prvem točenju, ko jim bomo iz mediščnih naklad izsipali pašne čebele za ometence. Čebelar mora sedaj stremeti, da se družine čimprej razvijejo, oziroma da jih še pred nastopom glavne paše, ki je v naših krajih v času cvetenja akacije privede do čim večje moči. Izkoriščanje glavne paše je eden od najpomembnejših dejavnikov tako za čebeljo družino , kakor za čebelarja. Čebelje družine, katere živijo same v naravi si morajo priskrbeti rezervo hrane za celo leto. Družine , ki so pod kontrolo čebelarja pa imajo še večjo nalogo, kajti priskrbeti morajo hrano zase in višek medu za čebelarja. Tega mora čebelar iztočiti, da bi si vrnil vložena sredstva in zaslužil za svoje delo. Čas glavne paše je različen . Odvisen je od geografskega področja in vrste medovitih rastlin. Kako bomo glavno pašo izkoristili, pa je odvisno od moči družine in spretnosti in znanja čebelarja.

V kolikor imamo čebelje družine, katere pred glavno pašo še niso dosegle svojega maksimuma, je še vedno čas , da jim pomagamo s pašnimi čebelami iz rezervnih družin. Sedaj imamo spet možnost, da izrabimo prednosti nakladnih panjev v svojo korist. Zaradi konstrukcije nakladnih panjev in postavitve le teh na legah, panj z rezervno družino iz rezervnega stojišča enostavno postavimo na ali pa poleg panja proizvodne čebelje družine. Po nekaj dneh panj z rezervno družine odnesemo nazaj na rezervno stojišče, oddaljeno cca 2-3 km. Vse pašne čebele, ki so izletele iz rezervnih panjev, se bodo sedaj vračale v proizvodna društva in jih tako številčno okrepile. Vsaka čebelja družina v času paše rada sprejema vsako čebelo pod pogojem, da prinaša nektar ali cvetni prah. Ta postopek je priporočljivo napraviti šele takrat ko tehtnica kaže okoli 1-2 kg dnevnega donosa. V kolikor bi proizvodne čebelje družine okrepili prej, se bi kaj lahko zgodilo da nam bi rojile.

V naših skromnih pašnih razmerah, je za dober pridelek medu nujno, da matice pred pašo ko so panji na višku moči, omejimo pri zaleganju. Tako se zmanjša količina zalege v času glavne paše, kar povzroči da se sprosti veliko čebel, ki bi sicer oskrbovale zalego in tako lahko postanejo nabiralke. Na ta način se maksimalno poveča nabiralna moč čebelje družine. Najbolj pogost način omejevanja matice pri zaleganju je z dodavanjem matične rešetke. To pri nakladnem panju običajno shranjujemo kar med zgornjim pokrovom in streho panja, kjer nam je vsak čas na razpolago. Sam matične rešetke shranjujem v skladišču zraven stojišča. Matico omejimo z zaleganjem oz. vstavimo matično rešetko, šele tik pred nastopom paše, cca 15 dni pred glavno pašo, ko začne v naših krajih cveteti akacija. Tedaj je zaležena že vsa plodiščna in prva mediščna naklada. V plodiščni nakladi imamo že večino pokrite zalege in ličinke, ki so že toliko stare, da čebele iz njih ne morejo potegniti rojevih matičnikov. Pri močni družini imamo tako 7-8 zaleženih satov, ki so pomembni zaradi tega, ker bodo čebele dobljene iz teh satov sodelovale pri nabiranju medičina na glavni paši.

Matico spravimo v plodiščno naklado, nanjo poveznemo matično rešetko in nato na plodiščno naklado pokrito z matično rešetko od potrebe postavimo dve ali več mediščnih naklad. Matico omejimo v plodiščni nakladi vse do konca zadnje paše, katera je v naših krajih ponavadi kostanjeva paša. Tedaj odstranimo matično rešetko in omogočimo matici zaleganje na čim večjem prostoru, tako da si pridobimo čim več zimskih čebel. V kolikor nimamo matične rešetke lahko izkoristimo lastnost čebel, ki imajo v svojem naravnem prebivališču v zgornjem delu satja poglobljene satne celice v katerih shranjujejo med. V teh celicah ne gojijo zalege, niti v njih ne skladiščijo cvetnega prahu. Te lastnosti čebel lahko čebelarji v nakladnih panjih pridoma uporabimo v mediščni nakladi. Iz te vzamemo sat in preostale sate razredčimo po celotni širini naklade. Čebele pri tako razredčenih satih poglobijo satne celice, v katere matica noče zalegati. Isti efekt dosežemo, če imamo v mediščni nakladi manj okvirjev z širšimi letvicami kot v plodišču. Zaradi širših letvic v okvirju v dvetretinjski mediščni nakladi čebele prinesejo praktično enako medu kot v celo plodiščno naklado. Poleg tega ima takšna naklade še ostale prednosti kot so:

potrebuje manjše satne osnove
izdelava satja je hitrejša
potrebno je manj časa za stresanje čebel iz polnih okvirjev
odpiranje polnega satja in cedenje medu pri točenju je hitrejše potreben je manjši prostor za skladiščenje
manipulacija z njimi je lažja in hitrejša idr.

Ker je ta metoda priporočljiva za čebelarje na območjih z zelo dobro pašo, na žalost teh prednosti nakladnega panje ne izkoriščam. Brez omejevanja zaleganja matice pred glavno pašo bi dobili čebelje družine z velikim številom čebel, ki bi bile primorane negovati veliko količino zalege, iz katere se bi razvile čebele šele po intenzivni paši. Ta množica čebel nam bo po paši ostala neizkoriščena in nam ustvarjala rojilno razpoloženje. Zaradi tega je znano, da tudi zelo močne čebelje družine z veliko količino zalege ob koncu paše prinesejo malo medu.

Ko pride v naravi do dobre paše, si čebele instinktivno napravijo zalogo hrane, ki jo skladiščijo nad zalego v mediščni nakladi. Ko je nad zalego v plodiščni nakladi velika količina medu, postanejo čebele lene in se začno pripravljati na rojenje, kajti za njih ni več primernega dela. Zaradi tega jim polno mediščno naklado dvignemo in na njeno mesto postavimo prazno. V panju nastane panika, kajti potrebne hrane ni več nad zalego. Rojilno razpoloženje spet zamenja delovna vnema, ko čebele polnijo prazni prostor nad zalego. V kolikor je paša obilna lahko ta postopek ponovimo še večkrat. V mesecu maju so čebelje družine vsak dan bolj živahne in lahko pride že do prvih rojev. Če bomo od polovice aprila zamujali s širjenjem prostora, vstavljanjem satnic, še prej pa z dražilnim krmljenjem , bomo pridelali le roje in malo ali nič medu. Danes skrbimo, da ni rojev, medtem ko je bil vsak prvi roj starim čebelarjem v velik ponos. Zaradi ekspanzije varoe v zadnjih letih pa roji niso več takšna nesreča, kakor se je smatrala do sedaj. Roj pripomore k temu da se prekine razvojni ciklus varoe, ki potrebuje odkrito zalego za polaganje svojih jajčec. Vse varoe so sedaj v roju na čebelah, kjer jih zlahka uničimo. Za uničevanje varoe v roju imamo na razpolago več uspešnih metod. Naj omenim le ekološko tretiranje z mravljično kislino in kapanje ali škropljenje z oksalno kislino.

Za preprečevanja rojenja poznamo več metod in sicer:

menjava mest panja na stojišču
čebele zaposlimo z graditvijo satja
čebelam povečamo prostornino panja - dodamo še eno naklado
odvzamemo pokrito zalego, ki jo uporabimo za krepitev drugih družin ali za narejence
zamenjamo oz. vzredimo novo matico
podiramo rojilne matičnike
maticam pristrižemo krila

Med bolj učinkovite metode za preprečevanje rojenja spada odvzem matice. Takoj ko se pri družinah pojavijo zaleženi matičniki, jim odvzamemo matice. Čez teden dni družine ponovno pregledamo in jim podremo vse matičnike razen enega. Delovna vnema se zaradi odvzema matice občutno ne zmanjša in čebele v primeru paše v treh do štirih tednih do zaleganja mlade matice naberejo precej medene zaloge. Mlade zalege, potrebne aktivnega krmljenja je malo, v panju pa je veliko pašnih čebel. Tem se pridružijo še mlajše čebele, ki bi sicer morale biti zaposlene z krmljenjem zalege oz. z graditvijo satja. Ko si družina vzredi novo matico in ko ta začne zalegati, jo okrepimo z zalego in čebelami iz rezervnih družin, tako da bo ob nastopu nove paše nabrala veliko medu. Če je odvzeta matica dobra, jo uporabimo za narejenca. Matico, sat pokrite zalege s čebelami, prazen sat in meden sat damo v prazno naklado, katero prenesemo na rezervno stojišče. Takšni družini bomo kasneje dodali čebele iz ometencev in jo tako ojačali z delovnimi čebelami.

Opisani način preprečevanja rojenja ima še eno veliko prednost, kajti v panju ni cca tri tedne pokrite zalege. S poleganjem čebelje zalege pridejo na plan vse varoe. Ker nimajo na voljo celic z ličinkami, obnemorejo in popadejo na dno panja. V kolikor v naravi ni paše lahko varoo do konca dotolčemo z mravljično kislino. Priporočam postopek s šok metodo. Zavedati se moramo da se spomladi porajajo le kratkožive generacije varoj , ki živijo le 12 do 15 dni in zalegajo le enkrat, zato z uničenjem teh varoj preprečimo njihovo ekspanzijo v kasnejših mesecih.

V mesecu maju se nam lahko zgodi, da pride tudi do dela, ki ga pri čebelah vsak čebelar najraje opravlja in to je točenje. Na to opravilo se je potrebno temeljito pripraviti. Poleg opreme za točenje, naj si čebelar priskrbi tudi dovolj zaščitne opreme za tiste, ki mu bodo pomagali. Za točenje si izberemo lep, topel dan, ko bodo čebele izletavale na pašo. Upoštevati moramo, da mora biti med primerno zrel: pokritega naj bo vsaj dve tretjini. Z varozo čebel praviloma maja ne bi smeli imeti večjih težav. Če kljub vsem ukrepom vidimo varozo na čebelah v velikih količinah, pri takšnih družinah ukrepamo. Predlagam šok metodo z mravljično kislino.