| Leto
se je prelomilo in že je tu mesec julij. Kdor v prvi polovici
leta še ni točil, bo težko rekel , da je bilo leto medeno.
V začetku julija je glavna poletna paša na kostanju in čeprav
ponekod donos ni največji, se bodo čebele na njej najboljše
pripravile na daljšo julijsko brezpašno dobo.
Glavna sprememba v tem mesecu pri čebeljih družinah je ta,
da so dosegle svoj končni obseg. Vedeti moramo, da se gnezdo
širi dokler se dan daljša. Ko se dan
obesi, tudi od družin ne moremo zahtevati večjega razvoja. Naša skrb v
tem mesecu mora biti, da čim dalj časa zadržimo sedanji obseg
gnezda. Posebno pozorni moramo biti po tretiranju varoe z mravljično
kislino. Ta matico prisili k prenehanju zaleganja, kar pa v tem obdobju ni
priporočljivo,
ker moramo paziti, da se zaleganje ne ustavi. Po kostanjevi paši odstranimo
matično rešetko, tako da bo matica imela spet dovolj prostora za zaleganje.
Ob koncu
junija in začetku meseca julija imamo lahko dobro pašo na kostanju. Kostanj je
pomemben zato, ker se zaradi obilnih količin cvetnega prahu čebele zelo dobro
razvijejo. Matica začne močno zalegati in kmalu imamo polna plodišča mlade
zalege in v primeru dobre paše tudi polna medišča kostanjevega medu.
Tehnologija točenja je opisano že v navodilih v prejšnjem mesecu. Ker se približuje
brezpašno obdobje, čebel pri točenju ne smemo dobesedno izropati,
ampak je v medišču priporočljivo pustiti vsaj nekaj medene zaloge. Poskrbimo
, da bodo naši pomočniki pri točenju medu delali brez nepotrebnega nadlegovanja
čebel. Kot sem že omenil je točenje čebelarjeva žetev, zato se spodobi
da ob
žetvi nismo lačni in žejni.
Če do sedaj nismo uspeli izmenjati satja, ga lahko z uspehom edino še na kostanjevi
paši. V tem času lahko še posežemo v glavni del gnezda in zamenjamo staro,
večkrat zaleženo satje. To je takšno, ki je starejše kot 3 - 4 leta. Drugače moramo
po kostanjevi paši zaključiti z večjimi posegi v gnezdo. Rojilno razpoloženje
je po sredini meseca za nami in sedaj moramo skrbeti le za nemoteno pripravo
gnezda čebelje družine za zimo. Na to nas opozarjajo same čebele, ki že prično
nanašati med bližje gnezdu.
Zaradi vročine in daljšega brezpašnega obdobja v tem mesecu, lahko
matice domala povsem prenehajo z zaleganjem . Med pomladnim razvojem izležene
čebele nimajo zalege na kateri se bi dodatno izčrpavale, zato začnejo lenariti zaradi
česar se jim zelo podaljša življenjska doba. Preveč stare čebele pa so idealna
možnost za razvoj varoe, pršice in noseme do te mere, da postanejo potencialna
nevarnost za vsesplošno okužbo. Zavedajmo se, da se bo zimska generacija
čebel polegala od konca julija do začetka septembra. Poznejše generacije bodo
spet kratkožive. Zato naj skrben čebelar poskrbi, da bo od sredine julije naprej
v panjih dovolj čebelje zalege. Kot sem že omenil moramo po kostanjevi paši
odstraniti matično rešetko, tako da bo matice imela spet
dovolj prostora za zaleganje.
V
kolikor ni v naravi nobene redne paše, je pomoč čebelarja je v drugi polovici
meseca nujno potrebna. Ker po kostanju do cvetenja otave in
slučajnega medenja hoje nastane brezpašna doba, obstaja nevarnost , da bi začele
matice prenehati zalegati. Pomoč čebelarja naj bo v tem, da se zopet povrne k
sladkorju, kot nadomestku ali dopolnilu skromne naravne paše. S sladkorjem
vsaj delno obdržimo raven zaleganja iz kostanjeve paše in s tem vplivamo na številčno
moč družin ob zazimljenju. Niso potrebne velike količine, do 10 dkg sladkorja
na družino bo zadostovalo. Čebele bodo rajše lizale kristale, kot pa načenjale
medeno zalogo. Uspeh je dober le pri močnih družinah, medtem ko pri narejencih
uporabimo sladkorno raztopino, ki jo po četrt litra pokladamo na vsakih par
dni. Poskrbimo, da bo v panjih vsaj 5 kg medene zaloge.
V
tem najtoplejšem mesecu ne smemo pozabiti na oskrbo čebel z čisto neoporečno
vodo. To je namreč najpomembnejši temeljni pogoj, da čebele lahko nadzirajo
temperaturo v panju in da je zalegi omogočen normalen razvoj. Z vodo in trepetanjem
z krili čebele hladijo notranjost panja. Hlajenje nakladnih panjev je
veliko lažje, če so ti nameščeni pod senco dreves in če imajo na široko odprta
žrela
in vse ventilacijske odprtine. Pri pomanjkanju vode se lahko zgodi, da čebele
iz celic odstranjujejo starejše ličinke in jajčeca , mlajše ličinke pa posušijo.
Čebelam preprečimo napajanje na bližnjih gnojiščih tako, da jih že zgodaj spomladi
povabimo k napajalniku, v katerega stalno dodajamo 0,1 %
kuhinjske soli.
V
mesecu juliju je posebno nevarno, če imamo brezmatične družine, ki zelo hitro
plen roparic. Ob matico lahko pridemo pri prahi, med slabimi pogoji med točenjem
ali pregledom. Prav zaradi teh pojavov moramo spremljati stanje družin z
rednimi, vendar kratkimi pregledi. Ob takem pregledu že na zunaj opazimo, če
kaže družina znake brezmatičnosti : družina je zelo nemirna, močno šumi, je brez
delovne vneme, dokončno pa se prepričamo, če potegnemo sat ob robu zalege in
vidimo kakšno je dejansko stanje družine. V primeru, da čebele vsepovsod vlečejo
matične lončke, tudi iz obnožine je to zanesljivi znak brezmatičnosti. Takšni
družini damo rezervno družino z matico in problem je rešen.
Julija je dopustna meja napadenosti prekoračena, če v pridobitnih družinah
najdemo pet ali več varoj na dan. Če to mejo prekoračimo in če med pregledom
čebel na satju opazimo varoo na oprsju čebel ali čebele brez kril, moramo takoj
ukrepati. Trajne poškodbe z varoo ter okužba z različnimi virusi, bakterijami
zelo skrajšajo življenje zimskih čebel. Smotrna je kratkotrajna uporaba mravljične
kisline.
Mravljična
kislina z formulo HCOOH je oksidacijski produkt metanola . Je brezbarvna tekočina
z rezkim neprijetnim vonjem. V naravi je zelo razširjena, npr.: najdemo jo v
žlezah mravelj v čebeljem želu, koprivah, znoju. Mravljična kislina je
drugače vsestransko tehnično uporabna, tako da jo uporabljamo v tekstilni industriji,
farmacevtski industriji itd.
Mravljično kislino pri metodi kratkotrajnega izhlapevanja oz. šok metodi uporabljamo
pri dnevnih temperaturah okoli 20 C. V kolikor je temperatura višja apliciramo
v večernih urah. Priporočljivo je, da je ob dodajanju kisline v panj oblačno
vreme brez sonca, kajti pri kratkotrajnem izhlapevanju celotna doza MK izhlapi
iz panja v 8 - 10 urah. Zato moramo pri tej metodi upoštevati zunanjo temperaturo
in pridobiti določeno mero občutka.
Pred aplikacijo MK v panj je priporočljivo dva dni pred tem družine nakrmiti
z cca 2 dl sladkorne raztopine. Čebele bodo zaradi tega mirne, ker bodo mislile
da je paša in imele zaradi hrane napete zadke, kar povzroči
lažji odpad varoj.
Iz
panja, v kolikor nameravamo še točiti, odvzamemo mediščne naklade in čebele zgostimo
v plodišču. Najbolj pa je priporočljivo, da s šok metodo zatiramo varoo šele
po zadnjem točenju, ko v panjih ni več medu in smo že odstranili matično
rešetko. Čez mediščne sate namestimo Vileda krpo (15x 20 cm, debeline 4-5 mm),
ki jo pred tem operemo v topli vodi in osušimo. Na krpo nakapamo
z medicinsko brizgalno 85% MK , ki pa naj bi bila ohlajena v zmrzovalniku. Ohlajena
pa zato, ker je topla MK zelo hlapljiva in neprijetnega, rezkega vonja za vdihavanje.
V primeru, da je primerno ohladimo, pa lahko delamo z njo brez zaščitne dihalne
maske. Velika prednost pa je tudi ta, da ohlajena kislina ne bodo v polni meri
delovala v trenutku, ampak bo zaradi nizke temperature potrebovala kar nekaj
časa, da pride do maksimalne stopnje izhlapevanja. Tako bo šok za čebele,
ki se bodo pred kislino umaknile čim manjši. V kolikor hočemo še zmanjšati izhlapevanje,
spakiramo Viledo krpo v vrečko v kateri pustimo luknjo velikosti
cca 3 cm.
Na
eno etažo nakladnega panja pride 15 ml kisline. V kolikor so čebelje družine
v
več nakladah, za toliko povečamo odmerek. Za normalno družino z dvema mediščnima
nakladama uporabimo 20-30 ml MK. Pri kapanju MK na Viledo krpo bodo čebele rahlo
zašumele in se umaknile od izvora kisline stran. Ker dodajamo
kislino šele na vrh druge mediščne naklade, ni nevarnosti da bi poškodovali
matico, ki je daleč od izvora kisline. V kolikor imamo močne družine z veliko
čebel, se bodo te nabrale na bradi panja. V tem primeru odpremo panj in zmanjšamo
učinek kisline. V vsakem primeru pa obvezno opazujemo čebele najmanj pol ure
po aplikaciji.
Kislinski hlapi bodo delovali v treh smereh:
uničili bodo večji del varoe
matico bodo prisili k prenehanju zaleganja
dobro razkužili čebelji panj pred zimo
Postopek zdravljenja ponovimo najmanj še najmaj trikrat v razdobju
s presledkom do 7 dni. Ker samo z zatiranjem z MK težko dosežemo popolno
uničenje je nujno potrebno izvesti še zimsko zatiranje z oksalno
kislino, ki pa je poleti zelo škodljiva za čebele. Oba načina sta
zaradi enostavne konstrukcije in rokovanja z nakladnim panjem zelo preprosta
in učinkovita.
Uporaba mravljične kisline za zatiranje varoe je priporočljiva:
zaradi nizke cene
zaradi enostavnosti uporabe pri nakladnem panju možnost uporabe v obdobju zaleganja
ubija varoo tudi v pokriti zalegi
možnost ostankov škodljivih snovi v vosku in medu je nična
ustrezna uporaba onemogoča povečanje koncentracije v medu preko fizoloških
količin
odbira odpornih varoj na akaricide se zmanjša na minimum
verjetnost nastanka odpornosti varoe na MK je minimalna
Po
uporabi mravljične kisline moramo kontrolirati odpad
varoj, tako da v podnico vstavimo testni vložek - na sliki. Na njem preštejemo
število odpadlih varoj in s tem natančno ugotovimo napadenost družin in
učinkovitost zdravljenja.
Pri uporabi mravljične kisline iz čebelje družine
izginejo tudi znaki poapnelosti, poleg tega pa se zmanjša še okužba čebel
z nosemavostjo. Kakor pri delu z vsemi kislinami, moramo biti tudi tu previdni
in se ustrezno zaščititi.
Poleg kratkotrajnega izhlapevanja mravljične kisline t.i. šok terapije poznamo
tudi podaljšano izhlapevanje mravljične kisline, katero dosežemo s hlapilniki.
Te poznamo v različnih oblikah in izvedbah . Z njimi dosežemo, da v
panju daljše časovno obdobje ohranjamo potrebno koncentracijo mravljične
kisline, ki uničuje varoo. Posamezna
terapija traja 7 dni in jo izvedemo, kakor šok terapijo po zadnjem
točenju. Samo apliciranje in količina MK je odvisna od konstrukcije hlapilnika.
Pomanjkljivost vseh hlapilnikov je ta, da so dragi in nerodni za rokovanje,
ter zahtevajo še dodatne konstrukcijske posege v panjih. Poleg tega so zelo
dovzetni na spremembo temperature in vlage v zraku, ki vpliva na količino
izhlapele MK/dan. Značilnost mravljične kisline je, da ji z višjo temperaturo
pada gostota, kar povzroča večje izhlapevanje. Le to je eksponentno glede
na temperaturo, zato moramo pri temperaturah nad 30 C hlapilnike obvezno
začasno odstraniti iz panja ali ustrezno zmanjšati površino izhlapevanja. Na
to vpliva tudi moč čebelje družine, zato moramo biti pri uporabi hlapilnikov
zelo previdni in zagotoviti stalno kontrolo izhlapevanja, kar pa je pri večjem
številu družin in ob spremenljivem vremenu skoraj nemogoče.
Večje veselje pa bo pri čebelarju in pri čebelah, če bo zamedil gozd in bodo
družine še enkrat napolnile mediščne naklade. Tedaj bo skrb v tem, da bodo
družine imele skozi ves čas paše dovolj prostora in ne bo prišlo do posedanja
pašnih čebel na izletnih bradah in do oženja tako potrebnega obsega zalege.
Da bomo obdržali število proizvodnih družin, smo si morali do sedaj
vzgojiti zadosti rezervnih družin. Priporočam, da si vsak čebelar,
zlasti zaradi vse bolj zahtevnih razmer čebelarjenja in številnih bolezni
čebel, zagotovi vsaj 20 % rezervnih čebeljih družin. Zato ima več možnosti,
katere so opisane v navodilih za mesec junij.
Čebelarjevo leto se izteka. Z avgustom se začenja že priprava za zazimitev
družin, to pa pomeni, da vstopamo v novo čebelarsko leto. Končno pa je druga
polovica julija tudi skoraj edini čas v poletni čebelarski sezoni, ko gre
čebelar lahko vsaj na 10 dnevni dopust in prepusti čebele naravni oskrbi.
|