 Januar je mesec sredi zime in je čas počitka za čebele. Je
tudi eden redkih mesecev, ko veljajo ta navodila za vse kraje
v Sloveniji. Navadno so tedaj zunanje temperature v naših
krajih tudi do – 20o C, tako da čebelarji nimamo pri čebelah
kakšnega posebnega dela. Skrbeti moramo, da je na stojišču
za čebele mir. Zaradi nemira čebele porabijo veliko več hrane,
a ker so izleti pozimi omejeni, čebele kaj hitro zbolijo
za grižo. Prava nadloga za čebele so pozimi razne ptice,
ki niso odletele v južne kraje. Kako se rešiti le teh so
mnenja deljena. Medtem ko eni predlagajo, da pticam izobesimo
hrano, tako da jih odvrnemo od stojišča, drugi trdijo da
jih prav to privablja k čebelnjaku. Da bi zaradi ptic povabili
v goste kakšnega italijanskega lovca vam ne priporočam, je
pa zato nabava mačka dobra odločitev.
Ker nas proti koncu januarja že daje čebelarski »firbec« prekontroliramo
stojišče in pregledamo nakladne panje. S tem ne mislim, da
morate sredi najhujše zime odpirati panje, ampak se tu poslužujemo
gumijaste cevke, ki jo porinemo skozi žrelo panja in kakor
zdravniki pri pregledu pljuč, ugotovimo stanje svojih čebeljih
družin. Klinična slika je lahko sledeča:
Tih in enakomeren šum je znak normalnega prezimovanja.
Če slišimo posamezne otožne glasove, je to znak, da nekaj
ni v redu z matico ali da je poginila - družina je brezmatična
in čebele imajo zato žalovanje.
Šum, ki je podoben šelestenju listja, je znak, da so čebele
pri koncu s svojo hrano ali pa da trpijo zaradi kristalizacije
medu ali sladkorja, ki ga v pozni jeseni zaradi velikih količin
niso mogle predelati v grozdni in sadni sladkor.
Če pred panjem dobimo razgrizeno satje, mrtve čebele z odgriznenimi
glavami in drobne voščine, lahko brez poslušanja ugotovimo,
da imamo v panjih obiske miši ali rovk. To je pogost pojav
pri panjih z visoko podnico.
Tišina v panju, brez vsakega šuma je znak pogreba. Čebelja
družina je umrla.
Panji so lahko tudi glasni kar pomeni, da v panju gospodari
varoja. V tem primeru čebele iščejo smrt zunaj panja. Posledica
tega je, da nam bodo propadli panji prazni, brez mrtvic, ob
obilici hrane v satju. Če se nam to zgodi, je to prvi pokazatelj,
da smo v prejšnjem letu prepozno zdravili čebele proti varoji.
 V primeru, da zapade sneg ga pustimo pri miru, kajti sneg
je najboljši izolator in dodatna zaščita pred mrazom in vetrom.
Panji pod njim prezimujejo pri isti temperaturi, kar zelo ugodno
vpliva na počutje čebeljih družin. Čebelja gruča je bolj konstantna,
presnavljanje je enakomernejše in poraba hrane manjša. V primeru
odjuge in prihajajočih toplih dni pa sneg okoli čebelnjaka
čim prej odstranimo. Sneg očistimo tudi s streh in iz vsaj
dva metra tal pred panji. Na tla nasujemo slamo, žaganje ali
kakšen drug drobir. Če ob izletnih dneh pozimi ob snegu tla
niso nasuta z drobirjem, čebele na tleh otrpnejo in se nikoli
več ne vrnejo v panje. Zanimivo pri nakladnih panjih je to,
da se čebele zelo rade vsedajo na od sonca tople strehe panjev,
zato moramo prvo odstraniti sneg z njih.
Kljub koledarski zimi in mesecu januarju se lahko zgodi, da
pride do odjuge, tako da se temperatura dvigne tudi do 12 C
. Pravilo je, da smo čebelarji pri svojih čebelah, ko se približa
prvi izletni dan . Šele takrat lahko zanesljivo ugotovimo,
če je s kakšnim panjem kaj narobe. Vse sumljive panje si označimo
tako, da bomo ob prvi priliki, ko bodo dopuščale vremenske
prilike, posegli v njih.
Nakladni panji imajo pozimi dvojno
zračenje. Čebelarji, ki bi radi imeli zgoden razvoj, naj pustijo
žrelo odprto. Razen
tega naj pustijo v vsaki nakladi odprto luknjo premera 20 mm.
Čebelam mraz in sveži zrak ne škodujeta, medtem, ko jih vlaga
uničuje. Vsak kilogram zaužite hrane v panju sprošča liter
vode, ki ostane v panju, če ta nima primerne ventilacije. Čebelarji,
ki so za poznejši razvoj, ker imajo glavno pašo šele junija,
pa priprejo žrelo na podnici in imajo odprto odprtino približno
10 cm izpod pokrova panja. Pri takšnem zračenju je poraba hrane
minimalna in čebele se manj starajo. Sam sem se odločil za
srednjo varianto, kajti žrelo pustim odprto, ventilacijo pa
imam urejeno skozi pokrov s pitalnikom, ki ima ob straneh reže,
skozi katere odhaja odvečna vlaga. Da je ventilacija še boljša,
vzamem iz panja še sat. V kolikor pod pokrove panjev nismo
dali papir ali valovite lepenke storimo to sedaj. Opaženje
panja je nujno potrebno, kajti ko začne matica zalegati jajčeca
se zviša temperatura. Pri zapaženih družinah pa je zaradi boljše
izolacije poraba hrane potem manjša.
 V mesecu januarju uredimo
še svoj čebelarski inventar, žičimo satnike, istočasno pa pridobivamo
propolis. Zavedajmo se, da
so stari in zanemarjeni panji vir mnogih okužb in bolezni,
zato je sedaj čas, da uredimo vse nenaseljene panje. Tu imamo
prednost čebelarji z nakladnimi panji. Vse naklade, ki niso
naseljene, temeljito očistimo in prebarvamo. Dobro je tudi
, da se oskrbimo z ustreznim številom rezervnih podnic. Prava
karikatura od čebelarja je tisti, ki popravlja panje ali išče
satnice šele takrat, ko mu visijo že roji na vejah.
Ker je čebelarstvo
nikdar prebrana knjiga, se moramo nenehoma izobraževati. V
dolgih zimskih večerih beremo čebelarsko literaturo
in na internetnih spletnih straneh iščemo čebelarsko tematiko.
Ker moramo iti s časom naprej je priporočljivo, da si izdelamo
tudi svojo spletno stran in na njej predstavimo svoje čebelarstvo
in pridelke.
Vedeti pa moramo, da v čebelarstvu ni nobeno navodilo
univerzalno. Razmere se spreminjajo iz meseca v mesec, ter
iz leta v leto,
zato se moramo prilagajati trenutnim razmeram. Vsako posploševanje
je škodljivo. Kar je morda eno leto umestno in strokovno utemeljeno,
je naslednje leto ob drugačnih pogojih lahko popolnoma napačno. |
