• Kadar v panju ni odziva niti na trkanje, je družina odmrla. Zaradi zanesljivosti družino pogledamo še od zgoraj, panj na žrelu zapremo in ga kasneje ob toplem vremenu likvidiramo in ugotovimo vzrok za propad družine.
• Včasih iz posameznih panjih skoraj ni čebel. Če trepečejo s krili in žalostno lazijo okoli žrela, je to znak da stradajo. Do lakote je  lahko prišlo zaradi: tihega ropa v jeseni,  kristalizacije medu oz prevelike oddaljenosti gnezda od hrane Takšne družine so navadno slabiči in jim moramo pomagati. V tem primeru odpremo panj in  na vsako stran gnezda, v kolikor ga sploh še je, namestimo po enega ali dva medena sata iz zaloge, oz čebelje gnezdo premaknemo v sredino poleg hrane. Sate s  dodano hrano predhodno segrejemo na sobno temperaturo.  Notranjima satoma naredimo v med nekaj zarez, da čebele takoj sprejmejo hrano. Čebele stisnemo na čim manjši prostor in namesto  krajnih satov v panj namestimo za to pripravljene lesene pregrade, ki preprečujejo ohladitev panja. Tak poseg je koristen in nujen, kljub nizkim temperaturam.
• Če opazimo na bradi čebele, ki poskakujejo, a ne morejo zleteti, je lahko to prvi znak pršičavosti.
• Kadar čebele izletavajo tudi pri temperaturi izpod 10C v senci, je to lahko vzrok v neprimerni zimski hrani ali v nepredelanem sladkorju, Takšne čebele imajo napete zadke. Vodeno blato je znak griže, tej se pa rada pridruži še nosemavost . Trebež je zaradi prve in druge bolezni enak –voden, s tem da lahko pri nosemi opazimo v trebežu še zrnca neprebavljenega cvetnega praha..
• Če opazimo v okolici žrela le nekaj trebežev, ki so gosti in temni, lahko posumimo na brezmatičnost. Ko se čebele v glavnem pomirijo in vrnejo v panj, čebele še vedno begajo pred panji brezmatičnih družin. Takšno družino si obvezno označimo

Kontrola na bradah ob izletnem dnevu nam pove veliko več , kot pa nervozno  in za čebele  stresno brskanje   po panjih. Hiter pregled družin in to samo sumljivih bomo opravili, ko se bo temperatura dvignila čez 12 C. Dobra stara čebelarska praksa je pravila, da moramo biti čebelarji pri nizkih temperaturah previdni da ne prehladimo čebeljo zalego. Ta dejstvo  so na glavo postavili ameriški čebelarji, ki so sat s čebeljo zalego za 24 ur postavili v hladilnik nad temperaturo zmrzišča. Zalego so čebele sprejele nazaj in jo odnegovale do konca razvoja. Torej, če so nam so čebele lačne, če se čebelje gnezdo nahaja stran od hrane ali če moramo tretirati čebele proti varoi, ni nič narobe če to interventno počnemo  na hitro tudi pri nizkih temperaturah, kajti  za takšno delo v nakladnem panju porabimo  le od 2 –3 minute.  

Nakladne panje imamo nameščene na lege, ki pa morajo biti daljše za vsaj en panj. Poleg panja namestimo suho in čisto podnico iz skladišča, na katero namestimo panj s streho vred, toda brez stare podnice. Ker  zamenjamo samo podnico in s tem panje odpiramo od spodaj, gnezda  ne ohladimo, ker je ta običajno v najtoplejših,  to je v zgornjih nakladah v kolikor prezimujemo v dveh nakladah.  

 • Po drobirju na dnu stare podnice ugotovimo, koliko hrane so čebele porabile in kje je gnezdo
• Po mrtvicah na dnu stare podnice ugotovimo, kako je družina prezimila. Če je veliko mrtvic pri žrelu je velika verjetnost, da družino pesti lakota.
• -Mrtva trotovska zalega pa kaže na trotavost matice. Med mrtvicami lahko najdeno tudi mrtvo matico.
• Kristali medu na dnu stare podnice nas opozarjajo da trpi družina žejo.
• Drobir zamazan z trebežem čebel, pa je znak, da v panju gospodari griža.

Staro podnico očistimo, posušimo in ožgemo s brenerjem. Šele takšno lahko uporabimo pri naslednjem panju. Pri zamenjavi podnic moramo dvigniti vsak panj. Izkušen čebelar že po teži ugotovi, če imajo družine dovolj hrane. Na vsaj četrtini podnic moramo imeti vstavljene podnične vložke na katerih vidimo odpadle varoe. Rezultat štetja nam pove, koliko varoj je od jesenskega zdravljenja odpadlo po naravni poti. V primeru, da smo  bili v jeseni uspešni  le teh ni ali pa so v manjšem številu. Če smo pa zamudili zimsko zdravljenje  je sedaj zadnji čas da ukrepamo. Konec zime in začetek pomladi, ko v čebelje gnezdo še ne prične prihajati sveži cvetni prah in nektar v velikih količinah, so skoraj vse varoe v družini zunaj zalege na čebelah.   Priporočam da zatirate varoo po navodilih  sprejete Doktrine o sonaravnem zatiranju varoe  z kapanjem z oksalno kislino in po ostalih navodilih veterinarjev. Glavno vodilo pri tem naj vam bo:"Zdrave čebele, zdrav čebelar in  neoporočen  med za potrošnika". Kako doseči  vse to troje, pa mora vsak čebelar razčistiti sam s seboj.   Z izletom nastopijo v čebeljih družinah prve večje spremembe.V panju se začne porajati novo življenje. Matica začne zalegati po nekaj več jajčec v sredino zimskega gnezda. Za razvoj prvega zaroda je potrebna višja temperatura. Ta se sedaj dvigne v gnezdu od najvišje zimske 22^o C na okrog 34^o C. Z višjo temperaturo pa je tudi povezana večja poraba hrane. Mesečna poraba hrane v februarju naraste tja do 1,5 kg, medtem ko je bila v januarju le do 0,9 kg.

Zalega potrebuje za razvoj tudi vodo, ki jo čebele v začetku dobe na odkritem medu, po čistilnem izletu pa jo prinesejo tudi od zunaj. Prva dela ki jih čebelar opravi v tem mesecu, so poleg čiščenja in dezinfekcije podnic  tudi postavitev napajalnika z vode za čebele. V kolikor  ob čebelnjaku oz. stojišču  ne postavimo napajalnika ali pa z njegovim aktiviranjem zamudimo, so čebele primorane  iskati vodo v mlakah, gnojiščih in kanalih. S tem v panj prinašajo nehigiensko vodo onesnaženo z mikroorganizmi nevarnimi za zdravje čebelje družine. V dodani vodi moramo raztopiti še  morsko sol  in sicer 1 gr na 10 litrov vode . Tu moramo biti previdni, kajti večje koncentracije soli v vodi krajšajo življenjsko dobo čebel. Največje količine vode čebele potrebujejo prav v času pomladanskega razvoja, ko se površina zalege povečuje z veliko hitrostjo in ko se rabijo rezervne količine hrane v panju.  Napajalnik je tudi odličen indikator stanja  trenutne paše. V kolikor na napajalniku ni čebel ali jih je zelo malo je to znak dobre paše.   Za prvo zalego vzamejo čebele cvetni prah iz jesenske zaloge, proti koncu meseca pa dobe že novega na zgodnjem cvetju. Ta mesec začnejo že cveteti leska, teloh in ostalo spomladansko cvetje. Ob toplejših dnevih le-to čebele pridno obletavajo in prinašajo v panje potrebni cvetni prah. To je zanesljivo znamenje, da je v panjih že zalega in da čebelja družina ni brezmatična.  V primeru, da katera od družin nima matice in je brezmatična k tej družini dodamo prašilček z mlado matico oz ga združimo s sosednjim panjem Čebele v tem času tudi rade sprejmejo dodano matico, ki jo pa moramo dodati v matičnici. Sicer pa je za čebele in za vse ostale rastline veliko boljše, če je februar hladen in da topli dnevi pridejo pozneje, ker tako čebele boljše izkoristijo zgodnjo pašo.

 
Čeprav nepisano pravilo pravi, da lahko po prvem močnem čistilnem izletu v panje dodamo sladkorno pogačo to odsvetujem, kajti kadar s pomočjo dražilnega krmljenja prezgodaj zaredimo preveč zalege, nastane škoda ob vdoru mrzlega in slabega vremena. Čebelja gruča se stisne in ne ogreva več zunanjih zaleženih satov. Ta zalega se prehladi in odmre. S tem smo naložili čebelam ogromno dela, tako da moč družine hitro upade. Nizke temperature pri tako velikem obsegu ne zadržijo čebel v panju, ampak le te izletavajo po vodo in obnožino, ter ostanejo zunaj , kjer otrpnejo.  Takšnih prodorov mrzlega zraka in slabega vremena, smo pri nas vajeni tudi v mesecu maju, zato moramo biti zelo previdni, ko se odločimo za dražilno krmljenje družin. Navadno februarja in marca lahko še pritisne hud mraz z veliko snega, pomlad se zavleče in kaj se lahko zgodi z prezgodaj razvitimi čebelam si lahko samo mislite. Boljše družine so tiste, ki se razvijejo kasneje pomladi, in je njihov razvoj silovit, tako da nadoknadijo vse zamujeno. Ker nakladni panji niso položeni eden ob drugemu kakor AŽ in imajo zaradi tega slabšo toplotno izolacijo, moramo biti pri terminu dražilnega krmljena zelo previdni .






Ostala čebelarska dela navedena v januarju,  se v februarju ponavljajo. V tem obdobju čebelarji nimamo veliko dela okoli čebelnjaka,  ga je pa veliko tam kjer hranimo opremo in pribor. Potrebno je očistiti in popraviti naklade, ter pripraviti okvirje. Pri čiščenju  nam  je glavno orodje  čebelarski nož  s katerim odstranjujemo  vosek in propolis. . Le z dobro očiščenimi okvirji in nakladami bomo dobro pripravljeni dočakali pomladno hitro širjenje čebeljih družin. Potrebno je napraviti inventuro naših čebelarskih osnovnih sredstev. Mesec februar je zadnji mesec v katerem je treba prekuhati voščine in staro satovje  in iz voska napraviti satnice. Če to delo opravljamo sami, namočimo voščine za tri dni v deževnico, da se posteljice žrk dobro namočijo. Zaradi navedenega bomo dobili več kvalitetnega voska, ker ga posteljice ne morejo več vsrkati.