Čebelarstvo Auguštin

Januar

Februar

Marec

April

Komaj smo letos dobro pričeli čebelariti, že je tu mesec avgust, ko se čebele začnejo resno nagibati k skrajni varčnosti - začetek novega čebelarskega leta je že tu. Z naravo, ki se polagoma pripravlja k mirovanju tudi čebele ne morejo izostajati. Avgust je za čebelarja izredno pomemben mesec, kajti čebele je potrebno pripraviti na naslednje leto. Čebele rojene v jesenski dobi ostanejo v panjih do zgodnje pomladi, zato moramo paziti da bo sedanji rod čebel vzrejen ob dobri beljakovinski krmi.

Čebele in vsi drugi mrzlokrvci skladiščijo za zimo beljakovine v notranjosti svojih teles. Te beljakovine varujejo čebelo pred boleznimi in so osnova za proizvodnjo mlečka, ki je potreben za ustvarjanje mladega rodu v zgodnji pomladi. Čebelarji, ki imajo v okolici čebelnjaka kostanjeve gozdove, imajo veliko večjo prednost pred čebelarji, ki te paše ne izkoriščajo. Na kostanjevi paši čebele naberejo veliko peloda, ki je osnovni pogoj za dobro prezimovanje in za razvoj čebeljih družin pomladi naslednjega leta.

Meseca avgusta je že čas za zimsko krmljenje čebel. Čebelarji pogosto rajši počakajo na konec poletne vročine in krmijo čebele šele septembra. Veliko boljše je, če čebele že avgusta nakrmimo s sladkornim sirupom v obrnjenih vedrih z navrtanimi luknjami v pokrovu. Poskrbimo da bo konec avgusta v panjih vsaj 15 kg zimske zaloge hrane.

S krmljenjem družin takoj po končani paši dosežemo več ciljev:
• Z dodajanjem hrane ustvarimo med čebelami občutek, da paša še traja, zato čebele obilno krmijo matico, ki še naprej zalega. Obseg zaleganja se zmanjšuje že zaradi naravnih pogojev in poteka počasi in ne skokovito, kar se zgodi če čebel ne krmimo.
• Pri predelavi sladkorja v med čebele potrošijo precej energije in oslabijo. Lahko rečemo da se hitrejše starajo. Z zgodnjim krmljenjem izkoristimo vse pašne čebele, ki jih je še precej v panjih in ki bi odmrle že pred zimo. Zaradi njih z temi opravili manj obremenjujemo mlajše zimske čebele in tako dosežemo, da pričakajo zimo malo ali skoraj nič iztrošene. Mlade čebele so zaradi tega bolj odporne, lažje kljubujejo zimskim tegobam in njihova življenjska doba je daljša. Če dodajamo večje količine sladkornega sirupa, bodo čebele porabile le del dodane hrane za nego zalege, drugi del pa že uskladiščile kot zimsko zalogo. V času dokončnega krmljenja moramo potem dodati manj hrane za zalogo pred vzimljenjem.

Poleg navedenega moramo paziti , da imajo čebele poleg zadostnih medenih zalog tudi tri do štiri sate napolnjene s cvetnim prahom. Družine, ki imajo na volja dovolj peloda, se že v zimskih mesecih tako namnožijo, da z lahkoto nadomeščajo izgube starejših čebel. Pomanjkanje cvetnega prahu v mesecu avgustu je glavni vzrok za manjšo moč in slab razvoj družin pomladi in zaradi tega manjši uspeh skozi vso čebelarsko leto. Sedaj lahko razumemo stari čebelarski rek , ki pravi da temelje čebelarjenja za naslednje leto postavljamo že v avgustu mesecu preteklega leta.

Pri avgustovskem krmljenju družin , moramo biti zelo previdni, kajti včasih že malenkost lahko povzroči rop, zaradi česar lahko nastane velika škoda. V kolikor pride do pojava ropa, je navadno čebelar povzročitelj tega. Vzrokov je lahko več: od razlitja sladkorne tekočine do nepotrebnega brskanja po čebelji družini. Ob nastanku ropa je potrebno takoj končati vsako delo pri čebelah, močnejšim družinam pripreti žrela, slabše družine pa prepeljati na rezervno stojišče.

Pri pojavu ropa najprej ugotovimo, katere družine se ropajo. Napadalno družino bomo zlahka prepoznali po velikem število čebel pred panjem . Pri napadeni družini pa je na bradi opaziti srdite dvoboje. Obema družinama moramo zožiti žrela na minimalno širino, obstaja tudi način, da žrela družin, ki so napadene namažemo z nafto. Iz lastnih izkušenj se zadeva dobro obnese. Pozorni pa moramo biti tudi na sosednje panje, ki stojijo ob napadenih panjih, kajti roparice bodo iskale naslednjo žrtev. Najboljša dolgoročna preprečitev ropov pa je močna, zdrava in živalna družina, katero zožimo na prostor ene ali dveh naklad, predvsem pa poskrbimo da se nam v panjih ne razbohoti varoa.

Sedaj je še zadnji čas, da stare matice zamenjamo z novimi. Zamenjava matic spada med važnejša opravila v čebelarstvu. Matice obilno zalegajo le prvo in drugo leto, tretje leto pa je njihova rodovitnost običajno že manjša. Tako moramo določeno število matic menjati vsako leto, ker le tako v znatni meri lahko vplivamo na uspeh čebelarjenja.

Matice menjamo na več načinov. Najbolj enostaven način je ta, da si matice sami vzgojimo v rezervnih družinah. Iz panja kateremu hočemo zamenjati matico, vzamemo 4-5 satov z zalego, čebelami in matico, ter jih položimo v rezervno naklado oz. panj , ki jo shranimo za hude čase. V isti panj po nekaj urah, ko se ta že zaveda svoje brezmatičnosti in še ne začne vleči matičnike, položimo isto število satov s čebelami in matico iz rezervne družine, ki smo jo prinesli iz rezervne lokacije. Za siguren sprejem matice čebele iz osnovnega panja izsipljemo pred panj, kjer si potem izprosijo pot domov v čebeljo družino, kjer že zalega nova matica.

V kolikor stare matice ne mislimo več obdržati, rezervno čebeljo družino z mlado matico enostavno položimo na čebeljo družino s staro matico. Družine ločimo z matično rešetko, preko katerega položimo časopisni papir, ki ga na 4-5 mestih prebodemo s svinčnikom. Dodana čebelja družina z mlado matico nima lastnega žrela, zato so se te čebele prisiljene mešati s čebelami iz osnovne družine. Staro matico usmrtijo same čebele, ki izberejo za svojo naslednico mlajšo in boljšo. Pri prvem naslednjem kontrolnem pregledu odstranimo matično rešetko in papir, okvirje z zalego pa spustim v osnovno plodišče.

Posebno zahtevno pa je dodajanje matic, ki niso nekaj časa zalegale, to so matice katere smo dobili po pošti. Na uspeh pri dodajanju teh matic vpliva več dejavnikov, kot so npr.: vremenske in pašne razmere, stanje čebelje družine, stanje matice, kakor tudi postopek, ki ga bomo uporabili pri dodajanju. Družina kateri bomo dodajali takšno matico, mora biti brez matice, morebitne matičnike pa moramo potrgati. Čebele ne bodo sprejele matice, če je v gnezdu zaležen matičnik ali če je družina že dalj časa osirotela in so že začele zalegati čebele trotovke. Nasploh je uspeh pri dodajanju boljši, če vstavimo matice v panj brez zalege ali z pokrito zalego.

Družine pred dodajanjem matice in po njem ne smemo razburjati. Čebele so razdražljive ob hladnem , vetrovnem ali deževnem vremenu. Podobno so tudi v brezpašni dobi bolj napadalne in nagnjene k ropanju. V tem primeru družine, katerim bomo dodajali matice, nekaj dni prej ali vsaj zvečer pred dodajanjem krmimo s sladkorno raztopino. Ob dodajanju ne pregledujemo in ne dimimo čebel . Tudi potem, ko vstavimo matico, družin ne pregledujemo in jih postimo na miru, dokler matica nima že pokrite zalege. Paziti moramo tudi na svojski vonj panja. Pri dodajanju moramo matici dati dovolj časa, da se navzame vonja panja in da se čebele navadijo na njenega. Prav zaradi tega dodajamo matice v matičnici. To položimo med dva zaležena sata tako, da bodo imele čebele dostop do mrežice in testa. Čebele skozi mrežico hranijo matico in ko pojedo sladkorno testo, matica lahko zapusti kletko in začne s svojim poslanstvom.

V tem mesecu je kakor doslej obvezna desetdnevna kontrola naravno odmrlih varoj v vseh čebeljih družinah. Kontrolo začnemo 14 dni po zatiranji z mravljično kislino. Pri odpadu več kot ene varoe na dan, lahko uporabljamo mravljično kislino, ki jo dodajamo okuženim panjem. Priporočam šok metodo z MK, ker je najcenejša in najbolj učinkovita metoda za zatiranje varoe.