Kemikalije, kar je skupno ime za kemijske snovi, elemente, spojine, zmesi, pomenijo enega najbolj nasprotujočih segmentov človekovega življenja in okolja. V preteklem stoletju sta hiter razvoj kemijske industrije in široka dostopnost kemikalij človeštvu prinesla številne ugodnosti in v mnogih pogledih omogočila napredek drugih področij in panog gospodarstva, posredno pa tudi celotne sodobne civilizacije.

Kemikalije danes v sodobnem svetu potrebujemo bolj kot kdaj koli prej, toda o njih vemo le malo. Na žalost za veliko večino vseh teh uporabljanih sredstev nimamo dovolj informacij o njihovem učinku na živa bitja. Število bolezni; kot so alergije, astma, določene vrste raka in reproduktivne motnje, v Evropi narašča in obstaja resen sum, da k temu prispevajo strupene kemikalije, med katere v največji meri prištevamo fitofarmacevtska sredstva oz. pesticidi, kot jih imenujemo po domače.

Človek pri svojem razvoju vedno teži za novim in boljšim. Pri tem pa pozablja na svojo okolje, ki ga po nepotrebnem uničuje. Znanstvene raziskave v Ameriki in Evropi v preteklih tridesetih letih so pokazale, da so ravno čebele najboljši naravni indikatorji onesnaženih rastlin in vode. Raziskave ugotavljajo, da lahko tudi v čebelje pridelke prihajajo ostanki pesticidov in drugih strupenih snovi, ki jih uporabljamo pretežno v kmetijstvu. Učinki teh strupov se odražajo pri čebeljih družinah tako, da so take čebele bolj občutljive za bolezni, se slabše razvijajo, naberejo znatno manj medu in cvetnega prahu. Vse več je primerov tako imenovanega izginjanja čebeljih družin, katerega posledico smo pripisovali napadenosti z varojami, oz. pomanjkanju cvetnega prahu, v resnici pa gre za zastrupitev čebel z pesticidi.

V zadnjem času predstavljajo za čebele največjo nevarnost insekticidi iz razreda neonikotinodov. Ti spadajo v generacijo novejših pesticidov in so za čebeljo družino še posebej strupeni. Spadajo med sistemične insekticide, to pa pomeni, da korenine rastlin vsrkajo ta insekticid, ki se nato z rastlinskim sokom prenese po celotni rastlini in tako zagotovi zaščito pred škodljivci tudi med rastjo (Placke and Weber 1993).

Neonikotinoidi so kemično podobni nikotinu – toksinu, ki ga vsebuje tobak. Podobno kot nikotin, tudi neonikotinoidi delujejo na živčni sistem. Vežejo se na nikotinske acetilholinske receptorje oziroma jih ireverzibilno blokirajo. Povzročajo vzburjenje živčevja, s tem pa paraliziranost osebka in posledično smrt. Pri žuželkah je nagnjenost k vezavi na nikotinske acetilholinske receptorje občutno bolj izražena kot pri sesalcih. (Okazawa et al. 1998).

V Sloveniji je od neonikotinoidov najbolj poznan pripravek Gaucho z aktivno substanco imidakloprid. Od leta 1991 ga proizvaja Bayer CropScience in je eden od najboljše prodajanih insekticidov na svetu. Pripravki, ki vsebujejo imidakloprid so pridobili registracijo v približno 120 državah in se tržijo za uporabo na več kot 140 kmetijskimi pridelkih. Imidakloprid ima zelo širok spekter uporabe , saj se ga lahko uporablja pri obdelavi tal proti termitom, tretiranju semena npr.: oljne ogrščice, bombaža, koruze, sončnice, sladkorne pese in foliarnem škropljenju, tobaka, kave, sadja in zelenjave, ter ostalih kmetijskih pridelkih. (Nauen et al. 1998)

Ker je patentno varstvo v večini držav za imidakloprid že poteklo, je Bayer CropScience leta 2003 na tržišče poslal naslednika s podobnim mehanizmom delovanjem - klotianidin. V Sloveniji poznamo pripravek s to aktivno substanco z imenom Poncho. Začetek trženja imidakloprida in klotianidina sovpada s pojavom izginjanja čebel v številnih evropskih in ameriških državah. V svetu obstajajo številne znanstvene študije, ki dokazujejo porazne učinke neoniotinoidov na čebele. Kako nevarni so neonikotinoidi nam pove podatek, da je njihova akutna oralna (prehranska) toksičnost LD50 ugotovljena v območju med 3.7 in 102 ng/čebelo. (Schmuck, R. 2001, Suchail et al. 2001) , kontaktna (dotikalna) toksičnost LD50 pa v območju okoli 24 ng/čebelo (Suchail et al. 2001). Z LD50 vrednostjo izražamo letalno, tj. smrtno dozo pesticida, ki v 48 urah usmrti 50 % čebel .

Čeprav proizvajalec neonikotinoidov Bayer CropScience zatrjuje, da čebele v normalnih pogojih ne morejo priti v stik s snovjo na takšni ravni strupenost (Schmuck, et al.,. 2001), lanski dogodki, ko so nam čebele množično umirale na širšem območju Domžal, demantirajo to trditev. Na podlagi teh dogajanj je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) dne 23. 5. 2008 prepovedalo promet semen tretiranih s neonikotinoidi, katerega  pa je 02.02.2009 umaknilo. MKGP je ob tem hkrati uvedlo ukrepe za zmanjšanje prašenja insekticidnega prahu oziroma tveganja za čebele. Ti veljajo za celotno verigo od proizvajalcev fitofarmacevstkih sredstev in semenarskih hiš do kmetovalcev. ČZS je podprla navedene ukrepe z namenom preprečevanja akutnih zastrupitev čebel zaradi tretiranega semena koruze. Obenem pa je izrazila zaskrbljenost zaradi morebitnih drugih učinkov teh insekticidov in zavezala ministrstvo, da spremlja dogajanje na tem področju in ustrezno ukrepa ter podpre raziskave v zvezi s tem v Sloveniji.

Študije francoskega kmetijskega inštituta in ostalih neodvisnih raziskovalcev namreč dokazujejo, da na obnašanje čebel vplivajo vrednosti, ki so tudi do 100 krat manjše od prej navedenih. Tako naj bi že vrednosti okoli 1 ng/ čebelo oz 1μg/kg imele negativne vplive na čebelo (J. M. Bonmatin,2003), Te vrednosti so približno enake, kot če bi čajno žličko strupa zmešali v 1000 m3 vode, kolikor približno meri olimpijski bazen.

V bistvu tako nizki odmerki neonikotinoidov ne povzročijo smrti čebel, lahko pa povzročijo njihove vedenjske spremembe, kot so zmanjševanje izletne aktivnosti (Cure et al., 2001; Decourtye et al., 2001), zmanjšanje sposobnost spomina in vonja (Decourtye et al., 2004) in dezorientiranost (Kirchner, 1998). Projektna skupina Mid-Atlantic Apiculture je ugotovila, da če čebele zaužijejo manj strupa, jih ta sicer ne ubije takoj, jim pa uniči imunski sistem, zato so bolj dovzetne za zajedavce in druge bolezni. Posledica teh učinkov so prazni čebelji panji ob polnih satih medene zaloge.

Medtem ko glavni proizvajalec neonikotinoidov Bayer CropScience takšne posledice v čebeljih družinah pripisuje slabi čebelarski praksi, pomanjkanju kvalitetne hrane in negativnemu učinku varoze, istočasno v ZDA oglašuje izjemno učinkovit pripravek na bazi neonikotinoidov za zatiranje termitov z imenom Premise. V oglasu piše, da termit, ki zaužije to kemikalijo, izgubi orientacijo, postane asocialen, se neha prehranjevati in umre. Če zaužije manj strupa, ga ta sicer ne ubije takoj, mu pa sesuje imunski sistem, zaradi česar je bolj dovzeten za parazite in druge bolezni. Podoben scenosled pa je mogoče opaziti tudi pri čebelah. Neonikotinoidi kot živčni strup, delujejo na prebavni in živčni sistem žuželk. V večjih količinah deluje neposredno – čebele izgubijo orientacijo, ne najdejo več panja – v manjših pa posredno, denimo prek spremembe vedenja, ki je odločilno za preživetje družine. Čebele ne nosijo več hrane, zaradi vedenjskega in imunskega sesutja jih pogosteje napadejo paraziti in bolezni. Škodljivi učinki neonikotinoidov se najpogosteje pokažejo v čebelji družini, ob uživanju kontaminiranega koruznega cvetnega prahu šele po daljšem času ob koncu zime.

Prav tako predstavlja velik problem obstojnost neonikotinoidov v prsti , katerih razgradna doba  je kar tri leta (Mulye 1996, Chauzat et al. 2006),  pa čeprav EU direktiva 91/414 predpisuje, da polovična razgradnja (DT) nobenega pesticida ne sme presegati 90 dni. To pomeni, da v kolikor naslednje leto na njivo, kjer so bili pred tem uporabljeni neonikotinoidi, zasejemo  "ekološko" oljno ogrščico, facelijo ali katero drugo medovito rastlino, obstaja velika verjetnost da bodo te iz prsti v cvet vsrkale neonikotinoide, kar bo predstavljalo veliko nevarnost za čebele.

Naslednja nevarnost neonikotinoidov predstavlja sinergija z ostalimi pesticidi. To so dokazale laboratorijske raziskave, ki so jih opravili na univerzi v Severni Karolini. Pokazale so, da lahko kombinacija nekaterih neonikotinoidov z določenimi fungicidi, katerih uporaba je zelo razširjena, povečajo strupenost neonikotinoidov za čebele tudi do 1000 x .(Iwasa et al., 2004).

Da teh izsledkov in raziskav ni za podcenjevati pričajo podatki analiz 108 vzorcev cvetnega prahu na pesticide , ki so bile opravljene na univerzi Penn State v ZDA. Samo tri vzorci analiziranega cvetnega prahu so bili brez ostankov pesticidov, pri ostalih so našli  v cvetnem prahu povprečno po 5 različnih pesticidon, rekorder pa je bil vzorec, ki je v cvetnem prahu vseboval kar 17 različnih pesticidov.(Fraizer M. et al., 2007).

Prav tako ne smemo spregledati možnosti prenosa neonikotinoidov s semena na čebele tudi prek kapljic, ki jih izločajo rastline ob transpiraciji. V kolikor je  v naravi suša  čebele  na njih nabirajo vodo, kar za njih predstavlja smrtno past.Professor Andrea Tapiro z oddelka za kemijo univerze v Padovi je analiziral inkriminirane kapljice. Ugotovil je, da je bila koncentracija uporabljenega ineonikotinoida 10 miligramov na liter rastlinskega soka. Spošno znano pa je, da so letalne, to je smrtne doze, za čebele že mnogo, mnogo manjše.

Veliko, če ne večina kmetijskih strokovnjakov smatra, da so neonikotinoidi obetavni in povsem varni pesticidi  za uporabnika, potrošnika in za okolje. Istega mnenja  je bila stroka  tudi leta 1948, ko so švicarskemu kemiku Paul Hermann Müllerju izumitelju pesticida DDT- ja podelili Nobelovo nagrado, nakar  pa se je po 20 letih izkazalo da gre  pri DDT- ju za visoko toksično in karcenogeno snov.

Pandorina skrinjica , ki jo je z umikom prepovedi neonikotinoidov odprlo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je prazna. V njej je ostalo  le upanje, da se ne bo zgodil scenarij DDT- ja. Nemogoče je pričakovati, da bi čebelarji popolnoma preprečili uporabo pesticidov. Z nenehnim opozarjanjem  na pomembnost in koristnost čebel pri opraševanju lahko dosežemo, da se prične tega zavedati širša javnost. Da bo na travnikih še naprej veliko raznovrstnih rož in zvokov brenčečih čebel, ter da bodo cvetoča sadna drevesa oprašena, bo pa potrebnih veliko miselnih premikov v glavah velikih in malih   trgovcev s pesticidi, ter  vseh ostalih, ki odločajo o naši prihodnosti in o prihodnosti naših vnukov.