Čebela ima v naravi izjemno pomembno in večplastno vlogo, še posebej v povezavi z različnimi kmetijskimi kulturami. Žal so čebele zelo občutljive na večino insekticidov, ki jih za uničevanje škodljivih organizmov uporabljajo pridelovalci sadja, zelenjave in drugih poljščin. Ker kmetijski pridelovalci za opraševanje svojih pridelkov potrebujejo čebele, morajo ves čas skrbeti za kočljivo ravnovesje med obvarovanjem svojih pridelkov pred škodljivimi organizmi in obvarovanjem čebel.

Pred takšno pomembno nalogo so v zadnjem času postavljeni pridelovalci koruze. Tako kot se je pred skoraj tridesetimi leti pojavila varoja in zagrenila življenje čebelarjem, je njim zdaj zagrenil življenje koruzni hrošč (Diabrotica v. virgifera LeConte). V Evropi so ga najprej opazili leta 1992 v okolici letališča Beograd, v Sloveniji pa so prve odrasle osebke na vabe ujeli na severovzhodu države (ob madžarski in hrvaški meji) in na Goriškem leta 2003. Od takrat se je škodljivec razširil že globoko v notranjost Slovenije. Lani so ga tako našli tudi že na Gorenjskem, Dolenjskem in v Beli krajini. V Sloveniji se je koruzni hrošč širil povprečno po 20 km na leto. Škodo na koruzi povzročajo tako ličinke kot odrasli hroščki. Glede na to, da je koruza najpomembnejša poljščina na naših njivah, saj jo uporabljajo kot krmo v govedoreji, je vdor tega škodljivca dodatna nadloga, s katero bodo morali poljedelci živeti in ji prilagoditi svojo tehnologijo kmetijske pridelave.

V Sloveniji kot članici Evropske unije se moramo glede preprečevanja širjenja koruznega hrošča ravnati po Direktivi Evropske komisije 2003/766/ES z dne 24. oktobra 2003, na podlagi katere je bil pri nas sprejet Pravilnik o fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje širjenja koruznega hrošča (Uradni list RS, št. 21/04 in 106/06), ki je začel veljati 20. marca 2004. Pravilnik predpisuje fitosanitarne ukrepe za preprečitev širjenja koruznega hrošča na razmejenih napadenih območjih, sistematično raziskavo zastopanosti koruznega hrošča ter obveščanje in poročanje.

Najpomembnejši ukrep za preprečevanje širjenja koruznega hrošča je pravilen kolobar na njivah. Znano je namreč, da se koruzni hrošč zelo namnoži, če gojimo koruzo v monokulturi, in lahko povzroča velike škode, kar se je že zgodilo v nekaterih evropskih državah. Koruzni hrošč začne povzročati gospodarsko škodo šele po 5 do 6 letih, če ne izvajamo ukrepov. Tam, kjer so pridelovalci izvajali ukrepe, med katere spada tudi kolobar, ni prišlo do prerazmnožitev koruznega hrošča in zato tudi ni bilo gospodarske škode.

Med ukrepi pride v poštev dvoletni kolobar, ko je na isti površini lahko koruza vsako drugo leto, v tem primeru ni potrebno uporabiti fitofarmacevtskih sredstev. Druga možnost pa je naslednja: če je v letošnjem letu na neki površini rasla koruza, se izjemoma lahko drugo leto seje z insekticidom tretirano seme ali se ob setvi uporabi talni insekticid ali pa se seje koruzo na isti površini kot krmni dosevek šele poleti, ko je mimo čas izleganja ličink koruznega hrošča. Ena od možnosti je tudi, da se avgusta koruza tretira z insekticidom proti odraslim hroščem, kar pa je v praksi neizvedljivo zaradi velikosti rastlin in neprimerne mehanizacije za tako škropljenje. V nobenem primeru pa v 3. letu na isti površini ne sme rasti koruza. Za tretiranje semen koruze sta pri nas dovoljena pripravka na osnovi dveh aktivnih snovi: clothianidin in thiamethoxam, ki spadata skupino neonikotinoidnih pesticidov.

Neonikotinoidi spadajo v generacijo novejših pesticidov in so za čebeljo družino še posebej strupeni. Spadajo med sistemične insekticide, to pa pomeni, da korenine rastlin vsrkajo insekticid, ki se nato z rastlinskim sokom prenese po celotni rastlini in tako zagotovi zaščito pred škodljivci tudi med rastjo. Neonikotinoidi so kemično podobni nikotinu – toksinu, ki ga vsebuje tobak. Podobno kot nikotin, tudi neonikotinoidi delujejo na živčni sistem. Vežejo se na nikotinske acetilholinske receptorje oziroma jih ireverzibilno blokirajo. Povzročajo vzburjenje živčevja, s tem pa paraliziranost osebka in posledično smrt. Pri žuželkah je nagnjenost k vezavi na nikotinske acetilholinske receptorje občutno bolj izražena kot pri sesalcih.

Med neonikotinoidi je najbolj znan in za čebele najbolj nevaren imidakloprid. V svetu obstajajo številne znanstvene študije, ki dokazujejo porazne učinke imidakloprida na čebele. Že pri zelo majhnih koncentracijah zanesljivo deluje moteče na živčni sistem čebel, zmanjšuje njihovo izletno aktivnost, komunikacijo, sposobnost spomina in vonja (Decourtye et al., 2004). Njegova akutno oralna toksičnost LD50 je ugotovljena v območju od 0,0037 in 0,070 μg a.s./čebelo. Z LD50 vrednostjo izražamo letalno, tj. smrtno dozo pesticida, ki v 48 urah usmrti 50 % čebel. Če čebele zaužijejo manj strupa, jih ta sicer ne ubije takoj, jim pa uniči imunski sistem, zato so bolj dovzetne za zajedavce in druge bolezni. Nedavne raziskave so pokazale, da se to zgodi, če čebele v panj prinašajo cvetni prah rastlin, katerih seme je bilo zaščiteno z imidaklopridom (MAAREC 2007).

Ker se aktivne substance imidakloprida zadržujejo v tleh še tri leta po uporabi takega semena, ni nujno, da je to koruza, katere seme je bilo zaščiteno s tem sredstvom, temveč je to lahko tudi oljna ogrščica, detelja ali katera druga medovita rastlina, ki smo jo v kolobarju posejali na isto njivo kot koruzo, zaščiteno z imidaklopridom. Imidakloprid najdemo na našem tržišču v štirih pripravkih, katerih trgovska imena so:
· Gaucho FS 350 (za zaščito semena koruze),
· Gaucho WS 70 (za zaščito semena sladkorne pese),
· Confidor SL 200 (za škropljenje sadja, zelenjave in okrasnih rastlin),
· Kohinor SL 200 (za škropljenje sadja, zelenjave in okrasnih rastlin).

Druga substanca iz skupine neonikotinoidov, ki je zelo strupena in deluje na čebele podobno kot imidakloprid, je clothianidin. Njegova akutno oralna toksičnost LD50 je 0,00368 μg a.s./čebelo, zato je za čebelo in druge opraševalce zelo nevaren, če pridejo v stik s cvetnim prahom ali nektarjem, ki vsebuje ta strup. Takšna izpostavljenost lahko negativno vpliva na ličinke čebelje zalege in na reprodukcijske sposobnosti matice (EPA Fact Sheet on Clothianidin). Laboratorijske raziskave, ki so jih opravili na univerzi v Severni Karolini pa so pokazale, da lahko kombinacija nekaterih neonikotinoidov z določenimi fungicidi, katerih uporaba je zelo razširjena, izjemno poveča strupenost neonikotinoidov za čebele (Iwasa et al., 2004).

Na našem tržišču najdemo clothianidin v pripravku pod trgovskim imenom Poncho FS 600, ki ga uporabljajo za zaščito semena koruze in sladkorne pese.

Ker spada koruza med vetrocvetke, povsod po svetu napačno menijo, da kot takšna za čebele ni zanimiva. Čebele v poletnih mesecih pogosto nabirajo cvetni prah koruze, ker je zaradi suše in osiromašenja narave na območjih z intenzivnim kmetijstvom poglavitni vir proteinske hrane. Če gre za cvetni prah koruze, obdelane z neonikotinoidom, je strup, zanesen v čebelji panj, lahko dolgo časa navzoč v čebelji družini, tako da nanjo deluje kronično. Če imajo čebele v zimski zalogi cvetni prah koruze, so neonikotinoidu izpostavljene celo do pol leta, tako da ta deluje tudi na prve izlegle mlade čebele. Takšen strupen cvetni prah slabo vpliva na živčni sistem čebel, zmanjšuje njihovo izletno aktivnost, komunikacijo, sposobnost spomina in vonja.b(Decourtye et al., 2004).  Posledica so lahko prazni čebelji panji ob polnih satih medene zaloge.

Upam, da bo letošnje dramatično odmrtje čebel, ki je izpraznilo velik del slovenskih čebelnjakov, vplivalo na odločitev marsikaterega pridelovalca koruze za uporabo kolobarja pri preprečevanju širjenja koruznega hrošča. Nemogoče je pričakovati, da bi čebelarji popolnoma preprečili uporabo pesticidov. Z nenehnim opozarjanjem na pomembnost in koristnost čebel pri opraševanju pa lahko dosežemo, da se začne tega zavedati tudi širša javnost.

DA JE STVAR NI ZA PODCENJEVATI DOKAZUJE

Ljubljana, 23. 5. 2008 – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sporoča, da sta od danes naprej prepovedana promet in uporaba fitofarmacevtskih sredstev Poncho, Cruiser in Gaucho. Prepovedan je tudi promet semen tretiranih z aktivnimi snovmi klotiniadin, imidakloprid in tiametoksam

Minister Iztok Jarc je z namenom, da se prepreči nadaljnje pomore čebel ter razišče in dokončno potrdi možno povezavo med zastrupitvami čebel in setvijo tretiranega semena, včeraj izdal odredbo o prepovedi prometa in uporabe določenih fitofarmacevtskih sredstev namenjenih tretiranju semena na ozemlju Slovenije, ki je začela veljati z današnjim dnem Z odredbo se do nadaljnjega prepoveduje promet in uporabo fitofarmacevtskih sredstev

PONCHO FS 600 RDEČ (klotianidin 60 %) za tretiranje semena koruze in sladkorne pese, proizvajalca Bayer CropScience AG, Monheim, Nemčija, ki ga zastopa Bayer d.o.o., Ljubljana CRUISER 350 FS (tiametoksam 35 %) za tretiranje semena koruze in
CRUISER 70 WS (tiametoksam 70 %) za tretiranje semena sladkorne pese, proizvajalca Syngenta Crop Protection AG, Švica, ki ga zastopa Syngenta Agro d.o.o, Ljubljana GAUCHO FS 350  (imidakloprid 35 %) za tretiranje semena koruze in
GAUCHO WS 70  (imidakloprid 70 %), za tretiranje semena sladkorne pese, proizvajalca Bayer CropScience AG, Monheim, Nemčija, ki ga zastopa Bayer d.o.o., Ljubljana

Z odredbo se do nadaljnjega prepoveduje tudi promet s semenom koruze, sladkorne pese in oljne ogrščice, ki je tretirano z aktivnimi snovmi klotiniadin, imidakloprid in tiametoksam