Panj je čebelarjevo orodje. Tu mora  čebelar v čimkrajšem času in s čim manj truda opraviti vsa potrebna opravila. Nakladni panj, s katerim čebelarim se je v Sloveniji začel uveljavljati pred 40 leti. Trditvam, da za naše pašne in podnebne razmere ni primeren, sedaj ne verjame nihče več, kajti veliko čebelarjev je dokazalo, da je mogoče z njim uspešno čebelariti v naših razmerah. Nakladni panj nima stalne oblike oziroma velikosti, temveč ga lahko povečamo ali zmanjšamo, odvisno od moči družine, paše, letnega časa in podobno. Glej sliko z osmimi nakladami. Tast pri nakladnem panju

Izbira ustreznega panja je za sodobno  in donosno čebelarjenje zelo pomembno. Sam čebelarim z  LR panjem, ki ga je tast Adlešič Martin predelal in kakovostno izpopolnil, tako da je delo z njim enostavno in so donosi medu kar največji. To je nakladni panj verzija 3, z dvotretinjsko mediščno naklado (slika), medtem ko sam čebelari  še z bolj izboljšanim panjem verzije 4.  Takšne panje priporočam vsem tistim, ki nameravajo čebelariti z več panji in začetnikom, kajti za začetek je za to vrsto panjev potrebnih najmanj sredstev. V primerjavi z AŽ panjih se v  nakladnih panjih lažje spremlja razvoj čebelje družine, za oskrbo potrebujemo manj časa in kaj je najbolj važno, ob dobri paši se pridela več medu, kot v prostorsko omejenem AŽ panju.

Nakladni panj ima naslednje sestavne dele:

  • PODNICA
  • PLODIŠČNA NAKLADA
  • MEDIŠČNA NAKLADA
  • POKROV S PITALNIKOM
  • STREHA
  • PODNICA
    Podnica  je panjski del, ki je najbolj izpostavljen zunanjim vremenskim vplivom in zato najhitreje propade. Napravljena je iz 2 cm debelih smrekovih desk, ki morajo biti zelo dobro zaščitene.  Podnica je široka 38 cm  dolga pa 54 cm. Od tega odpade 4 cm na zunanjo brado, kamor čebele sedajo, ko odhajajo in prihajajo v panj. Brade so prebarvane z različnimi barvami, tako da se matice med praho lažje orientirajo. Na sprednjem delu podnice je 11cm dolgo žrelo,  velikost katerega lahko po potrebi  spreminjamo. Najmanjšo odprtino uporabljamo pozimi in pri šibkejših družinah, večje odprtine pa v času razvoja družin. Sama višina podnice je 5 cm in je odvisna od tehnologije čebelarjenja.



    Oblika klasične ameriške podnice je v zadnjih letih doživela drastične spremembe, ki so bile odgovor na pojav varoje. 

    Klasično dno iz desk je sedaj zamenjala aluminijasta mreža, izpod katerega se nahaja pločevinasti predal, ki nima direktnega stika s čebelami. Tako lahko v vsakem trenutku pri vsaki družini kontroliramo naravni odpad varoje. Poleg tega ima podnica še ostale prednosti kot so: manjša teža, boljša ventilacija, manjša vlažnost itd.




    PLODIŠČNA NAKLADA
    Običajno uporabljamo za plodišče in medišče naklade enakih velikosti. Pri nakladnem panju tipa Adlešič V3 pa je za spremembo mediščna naklada nižja kakor pa plodiščna. Panj ima 9 okvirjev, ki so najpomembnejši sestavni deli panja. Od njihove izdelave je v veliki meri odvisno uspešno delo v nakladnih panjih. Narejeni so iz lipovega ali smrekovega lesa. Najbolj priljubljen in razširjen je Hoffmanov okvir, imenovan po ameriškemu čebelarju, ki ga je izumil. Nosilne letvice okvira so na vsaki strani za 15 mm daljše od zunanje dolžine okvira. To so tako imenovana ušesa, na katerih visijo okviri v polutorih sprednje in zadnje stene naklade. Plodiščna naklada ima  dimenzije: višina 24 cm, širina 38 cm, dolžina 50 cm in je iz zunanje strani narejena iz 1 cm debelega smrekovega lesa, notranjost pa je izolirana z 1 cm debelim stiroporom, ki je premazan z zaščitnim slojem barve, tako da ga ne grizejo čebele. Zaradi navedenega je naklada zelo lahka, saj tehta prazna samo 1,5 kg oz 6 kg z praznimi sati.
    MEDIŠČNA NAKLADA
    Pri nakladnem panju tipa Adlešič V3  je mediščna naklada nižja kakor pa plodiščna in sicer meri v višini 17 cm, ostale mere so pa iste kakor pri plodiščni nakladi. Govorim o tako imenovani dvotretinjski nakladi. Izdelava naklade je ista kakor pri plodiščni nakladi, prav tako pa so tudi sorazmerno zmanjašani okvirji. Zaradi manjše dimenzije je mediščna naklada še lažja in tehta prazna 1 kg oz 4 kg z praznimi sati. Takšne vrste naklad so primerne zlasti za starejše ljudi, ker so napolnjene z medom lažje kot velike naklade; najbolj pa so primerne za pridobivanje medu v satju in sortnih vrst medu. Mediščne naklade se enostavno polagajo glede  na moč družine, pašo, letni čas na plodiščno naklado in potem ena na drugo. Da ne pride do zamika skrbijo kotniki na vogalih.  Med plodiščne in mediščne naklade vsatvimo po potrebi tudi matično rešetko.. Tako sestavljen panj z dvema mediščnima nakladama in z praznimi sati tako tehta največ 18 kg  brez strehe.
    POKROV S PITALNIKOM
    Z pokrovom pokrijemo vrh panja. Zunanja širina in dolžina pokrova je enaka zunanjim meram naklad .  Pokrov je sestavljen iz  štirih 4 cm visokih letvic, ki tvorijo okvir in iz pločevine, ki je vgrajena v polutor, ki je na spodnji strani vseh štirih letvic. V sredini pokrova je odprtina ali veha, skozi katero pokadimo čebele pred začetkom pregledovanja. Vrh pokrova je pokrit z premično mrežo, kar preprečuje stik s čebelami.   V takšen  pokrov oz. pitalnik lahko nalivamo sladkorno raztopino, okrog odprtine pa lahko polagamo   sladkorne pogače ali suh sladkor. V tako velik pitalnik lahko dodamo do 4 kg  hrane. V okviru pokrova oz. pitalnika so izrezane majhne stranske odprtine, ki služijo za zračenje pod streho panja, skozi katero odhaja odvečna vlaga.
    STREHA
    Panj ne pokrijemo samo z  pokrovom, ampak tudi s streho, ki ga ščiti pred dežjem in snegom. Streho pa koristno uporabljamo tudi tedaj, ko pregledujemo panje. Ko panj odkrijemo, jo zvrnemo tako, da je vrh strehe, ki je obit s pločevino obrnjen navzdol. Na okvir strehe začasno kotno polagamo naklade s čebelami. Streha je narejena iz lesenega okvirja, na katerega so pribite 20 mm debele deske. Tako narejena je z zunanje strani prevlečena s pocinkano pločevino iz notranje strani pa je prevlečena s stiroporom, ki še dodatno izolira panj pred mrazom. Zunanje mere okvira so nekoliko večje kot zunanje mere naklad.



    Najpomembnejša stvar pri nakladnih panjih  je prav velikost satnika v meri 448 mm x 232 mm. To je širok i nizek okvir, ki prav toliko nizek da čebele na njemu ne morejo napraviti venca medu. Takšni sati oz. plodiščna naklada nimajo potrebne kapacitete, da bi čebele zadovoljile svoje biološke potrebe, ko shranjujejo višek medu v plodišču nad zalego. Langstrothov satnik je prenizek, da se v njegovi višini napravi krog zalege, cvetnega prahu in medu. Zalega se razširi in zavzame ves prostor vse do zgornjega  okvirja, medtem ko so čebele prisiljene odlagati med v mediščno naklado. Čebelja družina se tako razširi na dva dela in nima potrebe za rojenje. Če se medišče napolni, se panju doda druga mediščna naklada, katero se postavi iznad plodišča in izpod  prvega medišča napolnjenega z medom. Samo v primeru, ko imamo plodišče strogo ločeno od medišča oz. zalego od medu imamo pravi nakladni panj, s katerim lahko delamo veliko različnih manipulacij.

    ČEBELARJEVA OPREMA ZA PREGLEDOVANJE PANJEV
    Preden se lotimo pregledovanja panjev, si moramo pripraviti opremo, ki jo pri tem potrebujemo:



    Obleka naj bo iz belega ali svetlega bombažnega  tkanega blaga, ki mora biti toliko debelo, da ga ne prebode čebela s svojim želom. Volna in temno, še posebno žametno blago zelo draži čebele, zato jo razen v primeru zdravljenja revme odsvetujem.  Prav tako ni priporočljivo, da pred pregledom uporabljamo dišeča mila ali druge dišave. Obleka je lahko eno ali dvodelna . Dobro je, da je na rokavih in gležnjih stisnjena z elastiko.  Zelo priporočljivo je da ima obleka všit pajčolan, tako da ni nobene možnosti, da bi čebele našle kakšno odprtino oz. dostop do obraza.





    Rokavice
    se drugi pomemben del čebelarjeve opreme. Posebno radi se ga poslužujejo čebelarji začetniki vse dotlej, dokler ne dobijo zaupanja vase in v čebele. Če ne nosimo rokavic, je priporočljivo, da si pred delom s čebelami ovlažimo roke s kisom, ki odvrača čebele. Brez rokavic delamo pri čebelah bolj zahtevna prstna dela, kot so npr. označevanje matice z barvo. Delo brez rokavic je zelo zahtevno, vzrok mnogih pikov so lahko tudi poročni prstani. Kako tega , po čebeljem piku, dobiti s prsta je spet zgodba zase, zato vsekakor priporočam nošenje rokavic tako začetnikom, kakor tudi starejšim čebelarjem.




    Kadilnik
    je nepogrešljivi pripomoček vsakega čebelarja. Z njim si pripravimo izvor dima, s katerim čebele pomirimo tako da se umaknejo z robu okvirjev in prično v večjem obsegu sesati med iz satja. Kadilnik napolnimo s trhlimi štori, osušenimi gobami, suhim listjem ali travo, žakljevino in podobno. Velik del čebelarjev sicer kadi, vendar ni priporočljivo, da je cigareta ali pipa edini izvor dima. Pri delu z kadilnikom moramo biti previdni in ostanek gorečega štora ali gobe pogasiti z vodo. Bilo je že veliko primerov, ko so čebelarji zaradi  svoje nemarnosti prav zaradi  nepogašenega kadilnika zažgali čebelnjak in poslali čebele na letni dopust.



    Panjsko dleto
    je orodje brez katerega čebelar ne more kvalitetno opraviti svojega dela in je zatorej nepogrešljivi del njegove opreme . Z njim rahljamo satnike, ločujemo naklade, ostrgamo zadelavino, čistimo voščene prizidke z ravnih delov panja in satnikov, premikamo in čistimo podnico. Z deltom lahko premaknemo celi panj.
    Način uporabe opisane čebelarjeve opreme in delo z nakladnim panjem, pa si lahko preberete v poglavju .
    domov | začetki | stojišče | nakladni panj | nasveti | čebele | varoja | opravila | mentor | povezave

     
       Copyright © Vlado Augušin 2006
    Vlado Augušin, Mestni trg 4, 8330 Metlika, Slovenija
    Oblikovanje in izvedba: p@artner