 Že
od vsega začetka sodijo k običajnim čebeljim pridelkom med in
vosek. Dolga leta so bili to edini pridelki, ki so jih ljudje
čebelam najprej plenili, nato pa pridobivali. Med in vosek sta
skoraj pri vseh ljudstvih veljala za najbolj žlahten dar narave,
ki ga je mogoče uporabiti za hrano, sladilo, zdravilo in sveče.
Začetek pridobivanja matičnega mlečka, cvetnega prahu, propolisa,
strupa in še česa pa je vneslo v čebelarski svet pravo revolucijo.
Tako spadajo k osnovnim čebeljim pridelkom:
MED
CVETNI PRAH
PROPOLIS
MATIČNI MLEČEK
ČEBELJI STRUP
VOSEK
|
|
MED
 Med
je gosto, tekoče ali kristalizirano živilo. Proizvajajo ga čebele
iz cvetličnega nektarja ali iz različnih vrst man. Mana je izloček
žuželk na rastlinskih delih. Sladke izločke, najdene v naravi,
čebele nabiralke prinašajo v panj. Prinešeno medičino, ki je
precej vodena, iztisnejo iz srednjih golš in jo porazdelijo panjskim
čebelam. Mladice s posebnimi gibi iztiskajo medičino iz svoje
golše na konec jezička, kjer se nakaj sekund suši, potem pa se
vrne v medno golšo, od koder znova pripolzi na konico rilčka.
To opravilo večkrat ponovijo : medičino zgoščajo in iz nje izsušujejo
vodo, ter jo obogatijo z izločki nekaterih svojih žlez. Tako
obdelano in dovolj izsušeno medičino polagajo v satne celice,
kjer še naprej dozoreva.
 Poznamo
različne vrste medu, ki so dobile ime po rastlinah, na katerih
čebele nabirajo nektar oz. mano. Cvetlični med je iz medičine
nabrane na različnih cvetovih, njegova sestava je različna,
zato imajo naši cvetlični medovi različen okus, barvo in vonj.
Med cvetlične medove uvrščamo: akacijev, kostanjev, lipov,
in še ostale vrste medu, med manine pa smrekov in hojin med..
V Sloveniji pridelamo zelo različno obaran med, od svetlo rumene
do temno rjavozelene barve. Različni medovi, razen akcijevega
in lipovega medu kristalizirajo v različno velike kristale.
Med
pridobivamo s točenje , tako da sate položimov centrifugalno
točilo. Takoj po točenju iz meda odstranimo delce voska in
ostale tujke. Med potem še čistimo nekaj dni, ko se ta umiri
in zbistri. Med nato pakiramo v higiensko urejenih prostorih
v primerno embalažo. V primeru , da se med kasneje kristalizira,
ga lahko utekočinimo pri temperaturi nad 40 C.
Slovenski
cvetlični med vsebuje: vodo, aromatične snovi, hormone, aminokisline,
encime, vitamine, minerale, kisline in sladkorje.
Uporaba
medu je vsestranska. Uporabljamo ga lahko za:
hranilo: je
vir energije, okrepi telo po bolezni, je lahko in hitro
prebavljiv in ugodno vpliva na celotno presnovo
zdravilo: za
slabokrvnost, želodčne težave, obolenja črevesja, obolenja
dihal, revmatična obolenja, obolenja sečil, obolenja srca
pomirilo:
ohranja zdravje, vzdržljivost in pomirja. |
|
|
CVETNI PRAH
 Cvetni
prah ali pelod nastaja v prašnikih cvetic. Čebela se preriva
med prašniki, njeno telesce je zaprašeno od cvetnega prahu. Ko
se dvigne v zrak s prednjimi nožicami počeše pelodova zrnca,
jih prenese na srednji par in jih spravi v košarice na kolenih
zadnjih nožic. V panju poišče celico v bližini zalege, vtakne
vanjo zadnji nožici, s sprednjim pa iz koškov osmuka prinešeni
cvetni prah. Mladica obnožino zrahlja in jo ovlaži z medom. Nato
pelod z glavico tlači v celico.
Cvetni prah lahko pridobivamo z namestitvijo smukalnikov na brado vseh vrst panjev
ali vstavitvijo na dnu panja. Ker ni čist, ga moramo očistiti primesi (krila,
noge mrtvic, mrtvice). Lahko pa ga dobivamo z naravnost iz satnih celic –izkopanec..
Takšen cvetni prah vsebuje malo vode in veliko vitamina K in mlečne kisline,
ter je primeren za konzerviranje.
Cvetni prah vsebuje precej vode, zato se hitro kvari –plesni. V njem se
kmalu razvijeta voščeni molj in pršica. Takoj po odvzemu iz smukalnikov ga konzerviramo:
s sušenjem v sušilniku, z zmrzovanjem, ali očiščenega zalijemo z medom.
Sestavine cvetnega prahu so zelo različne in so odvisne od rastlin, na katerih
ga čebele naberejo. Vsebuje : ogljikove hidrate, vodo, beljakovine, maščobe,
rudninske snovi, vitamine, aromatične snovi, pigmente in inhibine (snovi, ki
preprečujejo razvoj nekaterih vrst bakterij). Cvetni prah vsebuje vse človeku
nujno potrebne aminokisline.
Cvetni prah ima več zdravilnih učinkov, med katerimi
so:
uravnavanje prebavnih motenj
krepitev imunskega sistemapreprečevanja
rakaupočasnitev staranjekrepitev vidapremagovanje stresovizboljševanje
razpoloženja |
|
|
PROPOLIS
 Snov
za izdelavo propolisa nabirajo čebele na smolnatih delih rastlin.
Nabrano smoli prnašajo v koških med členki zadnjih nožic. Med
hranjenjem zalege s cvetnim prahom izločajo čebele izbljuvek
smolnatih kožic cvetnega prahu. Oba vira zadevaline rabijo čebele
predvsem zato da panj obvarujejo pred mikroorganizmi.
S propolisom
čebele natančno:
premažejo vse dele panjev
prevlečejo stene
satnih celic
mumificirajo vsako živo bitje, ki pride v panj
zadelajo vse špranje, ki povzročajo prepih
prevlečejo mreže
na okvirjih
Navadano je propolis rjavkaste, včasih tudi rjavo
zelene barve, ima prijetno aromo topolovih popkov, medu, voska
in vanilije. Če ga zažgemo, razširja vonj zelo iskanih aromatičnih
smol, podobno kot kadilo. Najboljši in najčistejši propolis pridobivajo
čebele poleti, ob koncu medene paše. Na leto ga naberejo od 100
do 150 g na panj, včasih pa tudi do 400 g. Sestava propolisa
je zelo različna in pestra, saj vsebuje skupaj 149 organskih
in 22 anorgansih snovi, med katerimi so: sladkorji, aminokisline,
flavonoidi, alkoholi, terpeni, steroli itd. Propolis ima pomembne
farmakološke lastnosti in je zdravilna snov ki deluje: bakteristatično,
protivirusno, fungicidno. Uporabljamo ga v obliki: mazil, alkoholne
tinkture, svečk, emulzij. Propolis zdravi: obolelo kožo, sluznico
v grlu, ustni votlini in na dlesnih. Posebno učinkovit na virus
herpesa |
|
|
MATIČNI MLEČEK
 Je
izloček goltnih žlez delavk, sintetiziran s cvetnim prahom in
medom. Lahko ga opišemo kot mlečno belo kremo kislekasto-grenkega
okusa in izrazitega vonja. Matični mleček vsebuje: vodo, beljakovine,
maščibe, rudninske snovi, vitamine, maščobne kisline, sladkorje
in snovi ki zavirajo razvoj številnih bakterij in plesni. Pridobivanje
majhnih količin matčnega mlečka ni zapleteno. Čebelar v času
rojilnega razpoloženja čebeljih družin potrga matičnike, mlečno
vsebino iz odprtih matičnikov pa shrani v temni steklenički.
Matični mleček shranjujemo v hladilniku, uporablja pa se :
kot poživilo za pospeševanje presnove
za uravnavanje delovanja
telesnih žlez
za normalno delovanje živčnega sistema
za zaviranje
staranja kože
Matični mleček deluje varovalno v primerih, ko
je bil organizem izpostavljen preveliki dozi radiacijskega sevanja. |
|
|
ČEBELJI STRUP
 Je
izloček žlez strupnic. Ko čebela piči se strup izloči v vbodeno
mesto. Mlade, komaj izležene čebele nimajo strupa, že drugi dan
pa ga v strupenem mešičku najdemo 0.04 mg, nato pa se njegova
količina povečuje, ko doseže približno 0,3 mg . Količina in kakovost
strupa je odvisna od kakovosti paše. Največ strupa, ki je tudi
zelo kakovosten, lahko nastaja samo ob dobrih obnožinskih pašah.
Proti jeseni se količina strupa zmanjšuje in se čez zimo ne spreminja.
Zato tudi piki pozno jeseni in zgodaj spomladi niso tako boleči. 
Sodobne
biokemične analize so pokazale, da čebelji strup vsebuje večje
število dušikovih spojin, ki niso zastopane enakomerno. Med spojine
ki so bolj znane spadajo: melitin, apamin, fosfolipaza, histamin,
kisline, acetilholin. Čebelji strup ima zaradi svoje pestre sestave
več učinkov in skoraj ni organa, na katerega ne bi deloval. Hlapne
snovi v strupu povzročajo pekoč občutek. Tekoči strup, ki ima
gostoto 1,13 se na zraku hitro suši in izgubi dve tretjini svoje
teže. Osušen čebelji strup je brezbarvna snov in se dobro raztaplja
v vodi in razredčenih kislinah. Če je strup zaščiten pred vlago,
ostane učinkovit več let. Čebelji strup lahko vnašamo v organizem
na več načinov, ne le s piki. Najenostavnejša je uporaba v obliki
mazila. Največ se uporablja za zdravljenja revmatizma, perifernega
živčnega sistema, in obolelih arterij. |
|
|
VOSEK
 S
izrazom vosek najpogosteje označujemo snov, ki jo izdelujejo
medonosne čebele v voskovnih žlezah. Te ležijo na trebušni strani,
se skozi odprtine izloča poseben izloček, ki se na zraku strdi
v drobne voščene ploščice, ki tehtajo do 0,25 mg. Z njim čebele
gradijo satje –celice. Za sat je potrebno 140 gr voska
oz. cca 4000 takšnih ploščic. Običajno je vosek rumene do rumenorjave
barve, kar je delno odvisno tudi od količine barvnih snovi, ki
prihajajo vanj iz pelodnih zrnc.
Novo, še neuporabljeno satje
je skoraj belo. Vosek ima prijeten vonj, ki spominja na med.
Pri gnetenju postane plastičen, vendar se pod prsti ne razmaže.
V vodi ni topen, raztaplja pa se v organskih maščobnih topilih.
Sestava čebeljega voska še ni povsem raziskana, doslej pa so
v njem določili
že 290 različnih sestavin. Vosek vsebuje: nasičene maščobne kisline,
estre maščobnih kislin z alkoholi, barvne in aromatične snovi
in vitamine.
Čebelji vosek ima zelo široko uporabo. Danes se
ga največ uporablja v kozmetiki in v farmaciji. Tu je sestavni
del številnih mazil, krem za kožo in losionov. V starih časih
so ga uporabljali tudi za balzamiranje trupel in za izdelovanje
anatomskih preparatov. V medicini ga še vedno uporabljajo za
izdelovanje različnih kalupov in odtisov. Čebelji vosek ponarejajo
z dodajanjem loja, mineralnih voskov, stearina, parafina, kolofonije.
Cenene primesi, ki jih vosku dodajajo zaradi njegove višje cene,
pa spremenijo njegove kemične in fizikalne lastnosti, zato satnice
iz takšnega voska niso primerne za razvoj čebeljih družin. |
|
