 Čebela
kot sama je nesposobna živeti samostojno, zato živi v
čebelji družini. Ta je organizirana in deluje kot super organizem.
Družbeni način življenja je zahteval specializacijo vlog v
družini, kar je pripeljalo do razlik v zunanji in notranji
zgradbi in funkciji posameznih organov in organizma čebele.
Tako čebeljo družino sestavljajo ena matica , 60.000 čebel
(na višku sezone) in nekaj tisoč trotov. Čebele potrebujejo
za normalen razvoj med, cvetni prah, vodo, zrak in toploto.
Da bi čebele preživele neugodna obdobja v letu si ustvarjajo
tudi zalego medu in cvetnega prahu. Zato jih tudi človek vzreja.
Čebele potrebujejo za življenje in razvoj veliko medu
in cvetnega prahu. Čebelja družina v enem letu porabi cca 70
kg medu in 20 –30 kg cvetnega prahu. Večina te hrane
se porabi poleti, ko je razvoj najmočnejši. Če je leto neugodno,
mora čebelar čebelam nujno priskočiti na pomoč s sladkorjem
in nadomestki cvetnega prahu. Zaradi manjše porabe hrane se
pozimi število čebel zmanjša na cca 10.000. Čebelja družina
je pozimi brez trotov, ker jih jeseni čebele vržejo iz panjev.
Čebeljo družino sestavljajo:
MATICA
ČEBELE
TROTI |
|
MATICA 
je
mati vseh čebel in ima nalogo da zalega jajčeca. Iz oplojenih
jajčec se razvijejo čebele delavke, iz neoplojenih pa troti.
Matica se razvije iz oplojenega jajčeca, kakor čebele
delavke s to razliko, da je ona edina prava samica. Vzrok
temu je hranjenje matice z matičnim mlečkom ko je v
fazi žerke.
Matica je dvakrat večja od čebele, dolžina njenega telesa je do 30 mm, teža neoplojene
matice je do 220 mg, oplojene pa do 325 mg. Največji del predstavlja trebuh,
v kateremu sta dva izredno razvita jajčnika. Matica v 24 urah položi tudi do
2.000 jajčec, katere so težja kot pa ona sama. Da bi lahko polagala jajčeca se
mora matica oploditi. Matica po 5 –10 dneh od poleganja spolno dozori,
nakar se odpravi na svadbeni let na območje kjer se nahajajo troti. Telo matice
in feromoni, ki jih oddaja v zraku, vzbujajo pri trotih močno spolno slo. Za
matico leti veliko trotov z eno samo željo, da jo oplodijo. Matica leti
na svadbeni let večkrat in šele ko dobi potrebno količino sperme se vrača v panj
, kjer nadaljuje svoje poslanstvo zaleganje jajčec.
 Na začetku čebelarske sezone je število izleženih jajčec majhno,
kajti čebele so v zimskem gnezdu, zunanje temperature pa so hladne. Zvišanje
temperature , začetek vnosa nektarja in cvetnega prahu v panj sili čebeljo družino
da pospeši svojo aktivnost. Čebele začnejo pospešeno hraniti matico, katera zalega
vedno več jajčec. V eni aktivni sezoni zaleže matica cca 200.000 jajčec. Število
zaleženih jajčec je odvisno od moči čebelje družine, od letnega obdobja, vremenskih
pogojev, količine meda in cvetnega prahu, površine satja, kvalitete matice
itd. Intenzivnost zaleganja matice regulirajo čebele delavke. Te hranijo
matico in pripravljajo celice za polaganje jajčec. Zaleganje enega jajčeca traja
10 sekund. Čebelja družina ima samo eno matico. Čebele vzrejajo matice zaradi
treh nagibov: ob rojenju –rojevi matičniki, pri preleganju –prelegalni
matičniki in pri izgubi matice –zasilni matičniki. Matica živi celo do
pet let, vendar jih je v sodobnem čebelarstvu potrebno menjati vsako
drugo leto. |
|
|
ČEBELE 
so delavke v pravem pomenu besede. Izležejo se iz oplojenih jajčec kakor
tudi matica. Žerke čebel prve tri dni dobivajo mleček, kateri se kvalitativno
in kvantitativno razlikuje od mlečka s katerim se hranijo žerke matice. Po treh
dneh žerke čebel dobivajo zmes medu, cvetnega prahu in vode, zaradi
česar so organi za razmnoževanje čebel delavk zakrneli.
Teža čebele je okoli 100 mg, dolžina telesa pa je do 14 mm. Življenjska
doba čebel je odvisna od intenzivnost dela. V spomladanskem
času in v prvi polovici poletja čebele veliko delajo, zato jim je
življenjska doba samo 40 dni, medtem ko v drugi polovici leta intenzivnost
dela upada, tako da tedaj živijo do 60 dni. Čebele vzgojene konec
leta pa žive celo do naslednje spomladi ko vzgajajo prvo zalego.
Število čebel v družini je lahko celo do 70.000.
Čebele so se prilagodile tako, da lahko delajo naloge, katerih matica
ne more . V panj prinašajo nektar, cvetni prah in vodo, izločajo
vosek in gradijo satje,
vzdržujejo primerno klimo v panju, negujejo zalego, čistijo panj, predelujejo
nektar v med, ščitijo panj pred sovražniki in ko je potrebno staro matico zamenjajo
z novo , ter ko je potrebno uničujejo trote. Čebela delavka ima daljši in bolj
razvit rilček od matice in trota. Ta jim je nujno potreben za zbiranje nektarja
in za hranjenje zalege. Za zbiranje in prenašanje cvetnega prahu in propolisa
ima čebela na zadnjem paru nog posebne koške. Pri zaščiti pred sovražniki uporablja
želo. Razvite ima žleze za gradnjo satja in čutila vonja, okusa, tipa, sluha
itd.
Čebele lahko razdelimo na delo, ki ga opravljajo in sicer:
| DAN |
NALOGA |
| 1-3 |
ČISTILKA : čebele čistijo svojo in ostale celice,
v katere matica polaga jajčece |
| 3-11 |
KRMILKA : čebele krmijo ličinke z medom in matice
z matičnim mlečkom |
| 12-18 |
GRADILKE: čebele izdelujejo satje, sprejemajo
medičino, prezračujejo panje |
| 19-21 |
STRAŽARJI: čebele ščitijo panj pred sovražniki |
| 22-30 |
DELAVKA : čebele nabirajo medičino, cvetni
prah in vodo |
Največjo korist čebelarstva predstavlja opraševanje . Večina
kmetijsko pomembnih rastlin potrebuje za opraševanje čebele.
Te letajo s cveta na cvet in nabirajo nektar –sladkorno raztopno,
ki jo potrebujejo za hrano in na dlačicah svojega telesa prenašajo
cvetni prah z ene na drugo rastlino. Če cvetni prah ne pride na pestiče,
ne dozorijo ne semena ne sadeži. Sadjarski pridelek je še posebno
odvisen od opraševanja čebel. Rastline oprašene z čebelami dajejo
večji donos in boljšo kvaliteto plodov in semena. Čebele s svojim
opraševanjem prispevajo k ohranjevanju in izboljšanju lastnosti teh
rastlinskih vrst. |
|
|
TROTI 
so samci. Družine prično zrejati trote pozno pomladi. Število trotov v družini
je odvisno od moči družine in velikosti trotovskega satja. V običajni
družini je na višku razvoja približno 1000 trotov. Troti v panju ne opravljajo
posebnih del; grejejo zalego in so pomembni za normalno razpoloženje v družini.
Pomembni so za selekcijo, saj prenašajo dedna lastnosti na potomce in sicer
v prvi generaciji na matice in čebele, v drugi pa na trote. Po glavni ali jesenski
paši čebele izženejo trote iz panjev, tako da družine preko zime nimajo trotov.
Trot ima debelo telo, velika krila, okroglo glavo in dobro razvite oči. Dolžina
trota znaša 17 mm, teža pa je okoli 200 mg, nima žela, a rilček mu je
zelo kratek. Troti živijo 60 dni. Iz panja izletijo po desetih dneh, ko postanejo
spolno zreli. |
|
